Recept za srečno otroštvo: čim manj igrač!

Foto: Shutterstock

Na vprašanje, koliko igrač imajo njihovi otroci, večina staršev odgovori: »Preveč!« A problem v resnici ni tako nedolžen, kot se zdi na prvi pogled.

Igrače po tleh, na postelji, pod mizo, na policah in v omarah … Dobrodošli v povprečni otroški sobi. Celo v družinah, kjer se igrač skoraj ne kupuje, si te vseeno utrejo pot v hišo: za rojstne dneve, praznike in tisoč ostalih priložnosti. A težava ni le v tem, da moramo igrače vsak večer pospraviti in da se sorojenci zanje kar naprej prepirajo …

Več igrač, manj koncentracije

Otroški psihologi in pedagogi opozarjajo, da se sodobni otroci ne znajo več igrati. Igra je ključnega pomena za njihov razvoj, starši pa namesto zadostni količini časa in umirjenemu prostoru pozornost posvečamo igračam in drugim »igralnim pripomočkom«. Igra zato postane beganje od ene igrače do druge. Ko otrok iz škatel strese vse igrače, se začne dolgočasiti in zahteva novo zabavo.

Otroci so zaradi prevelike količine igrač (in zaslonov) izpostavljeni več dražljajem, kot jih lahko njihovi možgani »sprocesirajo«.

Otroci so zaradi prevelike količine igrač (k čemur dodajmo še vpliv zaslonov) izpostavljeni več dražljajem, kot jih lahko njihovi možgani »sprocesirajo«, zato postajajo hiperaktivni, imajo težave s koncentracijo in motnje pozornosti.

Manj igrač, več ustvarjalnosti

Če ima otrok na voljo omejeno količino igrač, se mora znajti. Kuhalnica bo postala meč, iz stolov in rjuh bo nastal grad, iz kartonaste škatle vlak. Otrok ne bo odraščal z občutkom, da za dobro igro potrebuje cel kup igrač, ampak bo improviziral.

Poleg tega bo otrok, ki ima na voljo omejeno količino igrač, lažje uril sposobnost odločanja. Ko se bo za eno stvar odločil, bo v igri tudi dlje časa vztrajal.

Več socialnih spretnosti in sodelovanja

Morda paradoksalno, a otroci z manj igračami so svoje igrače bolj pripravljeni deliti, saj razmišljajo na način »jaz posodim tebi, ti pa meni«. Prav tako se bolj kot na predmete osredotočajo na odnose, hitreje navezujejo stike in so bolj družabni. Do igrač, ki jih imajo, oblikujejo globlji in spoštljivejši odnos. Najljubša punčka ali avto pač nista še ena potrošniška dobrina, ki je danes zanimiva, jutri pa bo obležala v kotu.

Otroci, ki so navajeni nenehno dobivati nove igrače, se nasprotno naučijo, da za občutek zadovoljstva potrebujejo nekaj novega in zanimivega, kar bo pregnalo dolgčas. Takšni otroci se niso navajeni potruditi za dosego cilja in pričakujejo, da bo za njihovo ugodje poskrbel nekdo drug.

Manj igrač, uspešnejši odrasli

Imeti manj igrač ni povezano le s srečnejšim otroštvom, ampak ima vpliv tudi kasneje v življenju.

Otroci, ki imajo malo igrač, so kot odrasli pogosteje:

• manj navezani na materialne stvari,
• bolj prilagodljivi in iznajdljivi,
• ustvarjalnejši,
• lažje navezujejo medsebojne odnose in so bolj sočutni.

Otroci z manj igračami so svoje igrače bolj pripravljeni deliti, bolj kot na predmete osredotočajo na odnose, do igrač, ki jih imajo, pa oblikujejo globlji in spoštljivejši odnos.

Igrač naj bo malo, te pa naj bodo kvalitetne

Starši se pogosto sprašujemo, ali je otrok že dovolj star za določeno igračo. Mu lahko že kupim otroško kuhinjo? Dojenčka? Ksilofon? Avto na daljinsko upravljanje? S predvidevanjem, kaj bi otroka morda že zanimalo, ubijamo eno najlepših otroških stvari: željo in hrepenenje. Otroku željo izpolnimo, komaj jo izreče (ali pa še prej). Pustimo otroku, da sanja in hrepeni! Nekatere želje bodo izzvenele, nekatere pa se bodo izkristalizirale in po daljšem obdobju morda obrodile sad. Kakšno vrednost ima takšno darilo!

Še bolje pa je, da otroku namesto igrač posvetimo čas. Pojdimo z njimi ven ali se pol ure igrajmo samo z njimi. Priskrbimo mu material, iz katerega lahko ustvarja. Tiho ga opazujmo, kako uživa.

Naredite eksperiment

Ste pripravljeni na eksperiment? V nekaterih nemških vrtcih so otrokom za tri mesece odvzeli vse igrače. Vzgojiteljice so dale otrokom čas za nestrukturirano igro. Po treh mesecih so poročale, da so bili otroci manj pod stresom, bolj osredotočeni in bolj samozavestni.

Nekaj podobnega lahko poskusite doma. Za začetek tri četrt igrač pospravite v škatle in jih odnesite v klet. Nato opazujte otroke. Pustite jim čas in mir, da se bodo lahko zares igrali.

Obljubljamo, da igrač zlepa ne boste prinesli nazaj!