Kako se z otroki pogovoriti o šokantnem dogodku, ki so mu bili priča ob dekliščini?

Foto: Shutterstock

Pozdravljeni,

v vasi se bosta dva poročila in danes je bila dekliščina od neveste. Kot del te zabave je bilo tudi, da je ta “nevesta” z nekaj prijateljicami hodila po hišah, delila piškotke ipd. Kar me je šokiralo je, da je prišla okrašena z velikim balonom pol metra pred sabo v obliki penisa, na glavi je imela obroč z dvema rožičkoma v obliki penisa in tudi piškotki so bili v isti obliki. Največji problem je, ker so prišli vsi najini otroci pogledat na glavna vrata in so jo videli v tej opravi.

Sem čisto šokirana in bi se rada z njimi malo pogovorila, predelala, pa ne dobim ideje, kako.

Prosim za pomoč.

Mamica

Draga mamica!

Iz vaših besed prepoznavam občutke pretresenosti in ogorčenosti, ki ste jih doživeli ob pogledu na dogajanje pred vašimi vrati. Neka “fora”, ki naj bi bila načeloma smešna, se je sprevrgla v neokusen, če ne celo perverzen dogodek. In vaši otroci so bili temu priča. Sedaj se sprašujete, kako se z njimi o tem pogovoriti.

Zagotovo je pogovor po izpostaviti takšnim neprijetnim situacijam ključen. Sprva je potrebno ugotoviti, kaj so vaši otroci ob videnem doživljali. So bili tudi oni v šoku kot vi, kako so razumeli „foro“, katere podobe so jih pretresle, kaj jim je ostalo v spominu. Potrebno je upoštevati njihovo starost in razvojno stopnjo, prav tako tudi spol, njihovo splošno čustveno stanje in njihove sposobnosti za soočanje z nepredvidljivimi dogodki. Omenjate več otrok, zato sklepam, da so različne starosti in so dogodek najbrž tudi različno razumeli ter doživljali.

Neka “fora”, ki naj bi bila načeloma smešna, se je sprevrgla v neokusen, če ne celo perverzen dogodek. In vaši otroci so bili temu priča.

Kako začeti pogovor?

Lahko začnete pogovor z vprašanjem: „Ali se spomnite dogodka pred našimi vrati, ko so prišla dekleta z velikimi baloni in piškoti v obliki penisa (uporabljajte prave izraze za spolne organe)? Česa se spominjate?“

Pomembno je, da skupaj naštejete dejstva: kdo je bil prisoten, kaj so punce delale, katere predmete so opazili, kakšnih barv in oblik so bili, s kakšnim namenom so se prišle pokazat k vam, kaj so rekle, naredile …

Nato preverite, kaj so si ali si še sedaj mislijo o vsem skupaj.

Potem pa še, kako so se počutili, ko so dekleta pozvonila na vrata, ko so na njihovih glavah zagledali rožičke in v rokah balone ter piškote v obliki penisa? Kaj jim je bilo všeč, kaj jih je zmotilo, mogoče šokiralo, prestrašilo, prizadelo, jim je bilo nerodno, se jim je gnusilo … Kaj bi oni rekli prijatelju, če bi se mu kaj podobnega zgodilo? Lahko tudi narišejo sliko in se ob sliki pogovorite. Ne ustrašite se njihovih podob, besed ali občutkov, kajti dogodek je že za vami in ga sedaj le obujate in se o njem pogovarjate. Tako se bo zmanjšala intenzivnost morebitnih neprijetnih občutkov ali popačenih predstav.

Normalizacija občutkov

Po začetni evalvaciji stanja in preverbi, kako so situacijo videli in doživeli otroci, poskusite normalizirati njihove občutke. Recite jim, da je popolnoma razumljivo, da so bili npr. v šoku, jim je bilo nerodno ali pa smešno, zabavno … odvisno, kaj bodo povedali. Pomembno je, da njihove občutke spoštujete in jih ponovite s svojimi besedami.

Razlaga o (ne)primernosti spolno eksplicitnih podob, predmetov, slik … 

Šele po oceni stanja odprite temo o (ne)primernosti uporabe slik/podob/predmetov spolnih organov ali drugih spolno eksplicitnih gradiv za namene različnih štosov, oglaševanj, plakatov. Lahko jih vprašate, če so tudi kje drugje že kaj podobnega videli, slišali ali doživeli. Kdaj je po njihovem primerno uporabiti sliko ali predmet penisa, vagine, dojk? Podajte kakšen primeren način prikazovanja, kot recimo, ko se učimo o zgradbi in delovanju spolnih organov ali ko želimo pokazati s predmetom, kje nas boli, saj z besedami težko opišemo. Če pa bi sošolec slikal svoj penis in sliko pošiljal po spletu, bi bilo to neprimerno oziroma lahko celo kaznivo dejanje. Nekateri ljudje (spolni predatorji) recimo uporabljajo in kažejo spolne igrače in posnetke otrokom, da zmanjšajo neprijetne občutke pri njih, dosežejo desenzitacijo in normalizacijo ter jih potem lažje zapeljejo. Lahko navežete pogovor tudi na izpostavljenost spolnim vsebinam na spletu, poveste, kje so pasti in s kakšnimi občutki se posameznik lahko sooča ob gledanju teh vsebin.

Ne ustrašite se njihovih podob, besed ali občutkov, kajti dogodek je že za vami in ga sedaj le obujate in se o njem pogovarjate. Tako se bo zmanjšala intenzivnost morebitnih neprijetnih občutkov ali popačenih predstav.

Glede na to, da je bil to enkraten dogodek in ste bili z otroki, ko se je zgodil, še posebej, če se boste o tem še večkrat pogovarjali, predvidevam, da bodo otroci zmogli v varnem okolju predelati morebitne stiske ali neprijetne občutke zaradi dogodka. Večkrat se pogovorite o tej tematiki, tako bodo tudi morebitni občutki strahu, sramu, tesnobe ali radovednosti in vznemirjenja postali obvladljivi in neogrožujoči.

Razlike med fanti in dekleti

Če imate več deklet, ki so tudi bolj občutljiva na spolne vsebine, bo pri njih mogoče zaznati večjo razburjenost in negativen odziv, medtem ko se bo fantom, še zlasti najstnikom, morebiti situacija zdela smešna in bodo kazali bolj nevtralne občutke. Za primerjavo, fantje pogosteje kot dekleta iščejo spolne vsebine zaradi radovednosti in ob morebitni izpostavitvi (npr. pri pornografiji) večkrat doživljajo vzburjenost kot razburjenost. Iščejo nove, raznolike in kompleksne občutke in izkušnje (tudi šokantne) in so pripravljeni sprejeti fizična in družbena tveganja zaradi njih. Pogosto pa se dogaja, da otroci in mladostniki zaradi čustvenih težav (depresije, anksioznosti) iščejo te drugačne občutke, da bi obvladovali nelagodje in čustven stres. Kar je seveda lahko problematično, saj se ne odpravi vzroka čustvenih težav, temveč jih poveča ali celo pripelje do odvisnosti.

Dekleta in fantje tudi različno ocenjujejo, kaj je zanje spolno eksplicitna vsebina. Za dekleta so to provokativne in sugestivne poze, medtem ko je to za fante »popolna golota«. Razlika je tudi pri prvi izpostavitvi ali večkratni, kajti občutki so veliko bolj intenzivni pri prvi. Ne vem, če bo pri vaših otrocih prihajalo do teh razlik, bodite pa vseeno pozorni na njihovo medsebojno komunikacijo, če imate otroke obeh spolov, da bodo ovrednotena vsakršna občutja in med njimi ne bo prihajalo do smešenja ali sramotenja.

Ena od pomembnih razvojnih nalog v adolescenci je namreč tudi izgradnja socialnih, čustvenih in kognitivnih veščin, povezanih s spolnostjo. Razlika je seveda, ali otrok oziroma mladostnik sam išče te vsebine in o njih sprašuje, ali so mu vsiljene, kot se je zgodilo v vašem primeru.

Pozitivno družinsko okolje

Če otrokom omogočate kakovostno in pozitivno družinsko okolje (tj. varnost, odsotnost konfliktov, podpora otrokom in komunikacija, čustvena vez s starši), bo to pomemben dejavnik pri učinkovitem prizadevanju, da bi obvladovali izpostavljenost spolno nazornim gradivom oziroma materialom (kot so očitno spolni predmeti, slike, fotografije, posnetki, ki prikazujejo ljudi gole ali med seksom, vključno s pornografijo). Na tak način jih lahko zaščitite pred morebitno škodo, ki bi nastala zaradi izpostavljenosti. Pomembna je tudi aktivna starševska mediacija z razlago in pogovorom o spolnosti, človeškem telesu, odnosih itd., ko se zgodi izpostavljenost.

Zagotovo pa se zavedate, da popolnoma preprečiti tega pojava ne boste mogli, kajti dostop do teh gradiv je dandanes enostaven in anonimen, prav tako pa so mladostniki že po naravi radovedni in jih zanimajo teme, povezane s spolnostjo. Ena od pomembnih razvojnih nalog v adolescenci je namreč tudi izgradnja socialnih, čustvenih in kognitivnih veščin, povezanih s spolnostjo. Razlika je seveda, ali otrok oziroma mladostnik sam išče te vsebine in o njih sprašuje, ali so mu vsiljene, kot se je zgodilo v vašem primeru. Takrat je večja verjetnost, da je otrok v šoku, se počuti nelagodno, zmedeno, preplavljeno s podobami penisa in si v domišljiji potem ustvarja neke zgodbe, ki nimajo stika z realnostjo. Pomembno je o tem spregovoriti in dati stvarem pravo mesto.

Priložnost za učenje in povezovanje

Če želite otrokom predstaviti spolnost in intimne dele telesa kot nekaj svetega in nedotakljivega ter vzgajate otroke, da skrbijo za dostojnost človeškega telesa in dostojanstvo vsakega posameznika, lahko izkoristite to situacijo kot priložnost za učenje, čemu vse smo izpostavljeni na področju spolnosti. Če so otroci že večji, jim lahko tudi predstavite kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost iz 19. poglavja Kazenskega zakonika, še zlasti 176. člen, ki govori o javnem prikazovanju slik in drugih predmetov pornografske vsebine ali drugačne seksualne predstave in se pogovorite, če bi opisan dogodek tudi spadal mednje.

Ker otrokom največ pomenijo iskrena mnenja in izkušnje staršev, vaju oba z možem vabim, da spregovorita z otroki in predstavita moški in ženski pogled na spolnost in telo. Ko bodo slišali vaju, kako sproščeno o tem govorita, vama bodo tudi sami zaupali svoje poglede in občutke. Ker bodo slišani in razumljeni, bodo lahko razrešili stiske in se z vama še bolj povezali.

Draga mamica, veliko poguma pri pogovoru vama želim.

Odgovor je zapisala zakonska in družinska terapevtka mag. Janja Grilc. Vabljeni tudi na spletno stran Terapevtski center Iskreni.

Preberite tudi druge zagate naših bralcev in odgovore terapevtov – SVETOVALNICA.

 

Za iskrene odnose.
Pridružite se naročnikom iskreni.net!

Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!

Naroči se

Komentarji

  1. “v vasi se bosta dva poročila in danes je bila dekliščina od neveste”.

    Lepo ste napisali, da se bosta v vasi dva poročila in da je bila dekliščina. Veste, poznam kar veliko ljudi, pa iz mesta ne poznam nobene, ki bi ob poroki imela dekliščino.

    Kar je najbolj zanimivo, je to, da je na vasi pretežno katoliško prebivalstvo in da je bila spolnost ves čas tabu, na dekliščinah in fantovščinah pa je bilo veliko razvrata (veliko primerov je takih). In to se očitno še sedaj dogaja. Po eni strani spolnost tabu tema, strašenje s seksom, da je to nekaj grdega, po drugi strani pa razvrat med ljudmi, mladimi, ki so željni spolnosti, pa o tem niso mogli govoriti sproščeno s starši in ostalimi, zato je potem posledica tole na dekliščinah in fantovščinah, kar je opisala mamica.

    V družini, kjer spolnost ni tabu tema, kjer se člani sproščeno o tem pogovarjajo, ni potrebe, da bi se navzven razkazovali, bili perverzni, ekshibicionistični in da bi v bistvu tudi nekoga užalili, ki nima enakega mnenja in da bi tudi otrokom razkazovali to, kar ni primerno za njihovo starost.

    Saj če pa pogledamo tv, omrežja, revije, časopise, youtube in ostale internetne strani, resničnostne šove, oddaje, pa se ni za čuditi, saj tudi ko gremo po ulici, je polno brezmejne golote, da človek ne ve ali bi se smejal ali jokal. Globoko smo zabredli, zato smo starši tisti prvi, ki je treba otrokom na pravi način razložiti, kaj je lepa spolnost, brez sramu in strahu, se pogovarjati o tem, kaj doživljamo. Potem bo to sramotenje, postavljanje pred drugimi, ekshibicionizem, sam od sebe minil.

    Da ne govorimo o pedofiliji in zlorabah, ki je največji zločin nad otroki, kar se tiče katoliške cerkve itd.

  2. Kakor vedno pri teh “vprašanjih” bralcev, na tem mediju in v drugih, se nikakor ne otresem občutka, da jih piše uredništvo. Pač preveč so “narejeni na roko”, da se potem lahko odpre tema. Slovenci le nismo tako zelo bustast narod, pa naj gre za “štose” ali pa za “odziv” na njih. Podam raje svoj realen primer, ki ni tako iz trte izvit: se nekoč peljemo v avtu, ki je že premogel prostoročno telefoniranje in me pokliče sorodnik, ki ne dela drugega, kot tarna in benti čez vse in težko ga je bilo prekiniti, ko je začel. V pogovoru večkrat omeni sodišče, samomor, da bo on enga fental, … hči na zadnjem sedežu je bila zgrožena “zakaj sem morala to slišati” … Jah draga moja, še marsikaj boš slišala v življenju, sem si misli. Lepo sem ji pojasnil, da ima stric svoje probleme, da zato govori negativno in dal primer, kako se počuti kdor drug, ko ona govori grde besede, za katere meni, da niso nič in da si jih je (bratec, sestra, mama …) takrat zaslužil. Kakor ti praviš, da si zgolj jezna, no tako je on jezen, ker je preveč pil, povzročil nesrečo in mu policaji vzeli vozniško, pa še k sodniku za prekrške ga poslali. Poleg drugih težav, ki jih ima. IN priliko sem še izkoristil, da pojasnim kako alkohol ni rešitev težav. Zadolžen, nima denarja, ga terjajo, potem pije, naredi nesrečo, je še ob vozniško, brez avta, brez izpita, …

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja