13 pravil za vzgojo duševno močnih otrok

Vir: Unsplash

Vzgoja duševno močnega otroka še ne pomeni, da vaš otrok ne bo jokal, ko bo žalosten,  ali da včasih ne bo čisto na tleh. Pravzaprav je ravno obratno. Duševna moč je tista, ki otrokom pomaga, da se poberejo po neuspehih in vztrajajo tudi, ko je težko.

A vzgoja duševno močnih otrok zahteva, da se starši izogibajo pogosto običajnim, a nezdravim starševskim praksam, ki otroke oropajo duševne moči. Psihoterapevtka Amy Morin je v svoji knjigi 13 stvari, ki jih duševno močni starši ne počnejo, pisala prav o tem, kako vzgojiti duševno močnega otroka, ki se bo sposoben spopasti z najtežjimi življenjskimi izzivi. Kaj torej svetuje?

1. Ne dopuščajte mentalitete žrtve

Slaba ocena na testu, dejstvo, da otrok ni bil izbran v športno ekipo ali podobne izkušnje otroku ne smejo dati občutka, da je žrtev. Zavrnitev, neuspeh in nepravičnost so del življenja.

Nočete gledati, kako se vaš otrok smili sam sebi. Naučite ga, da ne glede na to, kako težke ali krivične so okoliščine, on nanje vedno lahko reagira pozitivno.

2. Izognite se vdajanju v občutke krivde

Vdajanje v občutke krivde otroka uči, da je krivda nevzdržna. Če se bo otrok želel za vsako ceno izogniti občutku krivde, ne bo mogel reči »ne« sošolcu, ki bo dejal »Bodi prijatelj in mi daj svojo domačo nalogo, da jo prepišem.« ali »Če bi me imel rad, bi to naredil zame.«

Otroku pokažite, da čeprav se včasih počutite krive – in to počnejo vsi dobri starši – ne boste dovolili, da bi vaša neprijetna čustva ovirala modre odločitve.

3. Otrok ni središče vesolja

Če se celo življenje vse vrti okoli vašega otroka, bo odrasel z mislijo, da mu morajo vsi ustreči. Kot le vase usmerjen človek v življenju verjetno ne bo prišel daleč.

Otroka naučite, naj se osredotoči na to, kaj lahko on da svetu, ne glede na to, kaj ob tem pridobi (ali pa ne) sam.  

4. Naj strah ne narekuje odločitev

Čeprav vam bo zadrževanje otroka v zaščitnem mehurčku prihranilo veliko tesnobe pa preveč varno igranje otroka uči, da se je treba ves čas izogibati strahu.

Pokažite svojemu otroku, da je najboljši način za premagovanje strahov, če se s temi strahovi sooči z glavo – in vzgojili boste pogumnega otroka, ki bo pripravljen stopiti iz cone udobja.

5. Otrok je otrok – ne voditelj družine

Če pustite otroku, da narekuje, kaj bo družina jedla za večerjo, ali kam se bo družina odpravila na počitnice, mu dajete več moči, kot je nanjo razvojno pripravljen. Obravnavanje otroka kot nadrejenega mu dejansko odvzame duševno moč.

Dajte svojemu otroku priložnost, da vadi sprejemanje ukazov, poslušanje stvari, ki jih ne želi slišati, in opravljanje opravil, ki jih noče opravljati. Otrok naj odloča pri preprostih rečeh in ostane na svojem mestu v družinski hierarhiji. Z leti naj sprejema vedno pomembnejše odločitve, predvsem glede njega samega.

6. Ne pričakujete popolnosti

Pričakovati, da bo vaš otrok delal dobro in zavzeto, je zdravo. A pričakovanje, da bo popoln, je zgrešeno. Naučite svojega otroka, da je v redu, če ne uspe, in če ni odličen v vsem, kar počne, da pa naj si prizadeva postati najboljša različica sebe. naj svoje lastne vrednosti ne meri glede na primerjanje svoje uspešnosti z uspešnostjo drugih.

7. Otroku ne dovolite, da se izogiba odgovornosti

Če dovolite otroku, da se izogiba dogovorjenim opravilom svojim obšolskim dejavnostim, je to lahko zanj precej mamljivo. In verjetno si želite, da ima vaš otrok brezskrbno otroštvo.

Otroci, ki opravljajo starosti primerne naloge, niso preobremenjeni. Namesto tega pridobivajo duševno moč, ki jo potrebujejo, da postanejo odgovorni državljani.

8. Otroka ne ščitite pred bolečino

Občutki žalosti in tesnobe so del življenja. Pustiti otroku, da izkusi te boleče občutke mu daje priložnost, da vadi toleriranje nelagodja.

Zagotovite svojemu otroku smernice in podporo, ki jih potrebuje za spopadanje z bolečino, da bo lahko pridobil zaupanje v svojo sposobnost obvladovanja neizogibnih življenjskih težav.

9. Naj se otrok nauči biti odgovoren za svoja čustva

Če svojega otroka razveselite, ko je žalosten, in ga umirite, ko je razburjen, pomeni, da prevzemate odgovornost za uravnavanje njegovih čustev. To je potrebno predvsem pri mlajših otrocih, ki svojih čustev še ne znajo obvladati.

Otrok mora pridobiti čustveno kompetenco, da se lahko nauči obvladovati lastne občutke. Proaktivno učite otroka zdravih načinov spoprijemanja s svojimi čustvi, tako da ne bo odvisen od drugih, ko se bo soočal z neprijetnimi čustvi.

10. Dopustite napake

Popravljanje domačih nalog, dvojno preverjanje, ali je spakiral svoja oblačila, in nenehno opominjanje, naj opravi svoja opravila, otroku niso v pomoč. Naravne posledice njegovih dejanj so lahko največji učitelji vašega otroka.

Pustite, da se vaš otrok včasih zmoti in mu pokažite, kako se mora učiti na svojih napakah, da bo postal modrejši in močnejši.

11. Ne mešajte discipliniranja s kaznovanjem

Kaznovanje vključuje trpljenje otroka zaradi njegovega ravnanja, učenje discipline pa pomeni, da ga naučimo, kako narediti boljše v prihodnosti.

Vzgoja otroka, ki se boji, da bi se »znašel v težavah«, ni isto kot vzgoja otroka, ki se želi odločiti dobro in prav. Uporabite posledice, ki bodo otroku pomagale, da razvije samodisciplino, ki jo potrebuje za boljše odločitve.

12. Ne uporabljate bližnjic, da bi se izognili nelagodju

Čeprav vam bo popuščanje cvilečemu otroku ali opravljanje hišnih opravil namesto njega v določenem trenutku nekoliko olajšalo življenje, te bližnjice otrokom privzgajajo nezdrave navade.

Uprite se mamljivim bližnjicam in vztrajajte pri pravilih in dogovorih. S tem boste tudi otroku kazali, kako biti močan tudi takrat, ko bi najraje odnehal in se vdal.

13. Bodite pozorni na otrokove vrednote

Mnogi starši svojim otrokom ne privzgajajo vrednot, ki jih imajo zelo pomembne. Namesto tega so tako zaviti v vsakdanji kaos življenja, da pozabijo pogledati širšo sliko.

Poskrbite, da bodo vaše prioritete natančno odražale stvari, ki jih v življenju najbolj cenite, in otrokom boste pomagali, da bodo živeli smiselno.

Vir: inc.com