Anita Šumer: Peka z drožmi nas uči potrpežljivosti, načrtovanja in vztrajnosti

Vir: osebni arhiv Anite Šumer

Pred dobrim letom se je pričela epidemija, ki je v naša življenja prinesla veliko sprememb. Sočasno z epidemijo koronavirusa se je pojavila še ena epidemija in sicer epidemija peke z drožmi. Družabna omrežja so preplavile fotografije in posnetki vplivnežev in drugih posameznikov, ki so želeli pokazati svoje znanje peke z drožmi. Toda peka z drožmi se ni začela lani, njene korenine segajo že precej daleč v zgodovino.

V 20. oddaji našega podkasta smo gostili Anito Šumer, avtorico nagrajene knjige Drožomanija, ki je bila leta 2019 izbrana za najboljšo knjigo o kruhu na svetu in jo lahko naročite tudi v naši trgovini Iskreni.

Anita, kako si ti spremljala vso to evforijo okoli peke z drožmi, ki se je v lanskem prvem valu epidemije pojavila na socialnih omrežjih?   

Moja peka z drožmi je tesno povezana z ljubeznijo. Leta 2012 sem začela eksperimentirati, ker so takrat mojemu pokojnemu možu Sašu odstranili žolčnik in ni več mogel jesti kruha s pekovskim kvasom.

Leto 2020 je bilo zame »drožastično«. Po pojavu epidemije so mi odpadle vse predvidene delavnice v tujini. Posledično sem takrat v šestih dneh posnela svoj prvi spletni tečaj, nato sem napisala svojo drugo knjigo (Slana in sladka drožomanija). Najbolj pa me je presenetilo to, kako je ta epidemija poskrbela za razmah peke z drožmi. Ta razmah pa obenem pomeni, da sedaj več ljudi zna peči z drožmi in da posledično več ljudi jé boljši kruh.

Napačno bi bilo sklepati, da se je peka z drožmi začela lani, tvoja zgodba z drožmi traja že od leta 2012. Kako se je vse skupaj sploh pričelo?

Moja peka z drožmi je tesno povezana z ljubeznijo. Leta 2012 sem začela eksperimentirati, ker so takrat mojemu pokojnemu možu Sašu odstranili žolčnik in ni več mogel jesti kruha s pekovskim kvasom. Takrat sem preizkusila veliko različnih načinov (peka s sodo bikarbono, vinski kamen, mineralna voda ipd.), a nič ni dalo tako mehke sredice kot pekovski kvas.

Potem sem se spomnila, da je moja babica iz Prlekije kruh pekla na način, da si je vsakič pri peki posušila in spravila del testa, nato pa je večer pred naslednjim »zamesom« pripravila moko, na sredini naredila jamico, vanjo nadrobila ta spravljeni kvas in zalila z vodo, potem pa pokrila in pustila čez noč. Ponoči se je ta kvas aktiviral, zjutraj je zamesila in nato spekla kruh.

Celotnemu pogovoru lahko prisluhnete na dnu intervjuja.

Kako bi ti nekoga, ki spremlja vse to navdušenje okoli droži, pa si še ni upal narediti koraka k temu, »prepričala«, da vendarle poskusi?

Najprej bi ponudila kakšno drožasto dobroto za poskusiti. Nato bi takšno osebo povabila, da skupaj pripraviva droži in tudi če z drožmi nikoli nisi pekel, so v knjigi Drožomanija vsi nasveti, kako se tega uspešno lotiti. Obenem bi pa tistemu, ki se želi spustiti v peko z drožmi, predstavila vse zdravstvene prednosti takšne peke. Vsakega, ki enkrat začne peči z drožmi, zagrabi drožomanija in mu brez droži živeti ni. 🙂 In to velja tudi za moške, ki zelo radi pečejo z drožmi in to je zanje nekakšen podvig oz. projekt.

Kako prevajalka in profesorica angleškega jezika postane mojstrica peke, ki jo vabijo na različne konce po svetu?

Moji prvi kruhi so bili podobni frizbijem ali palačinkam, ampak midva z možem sva vse pojedla.

Tega nikoli nisem posebej načrtovala, ampak se je kar zgodilo. Moji prvi kruhi so bili podobni frizbijem ali palačinkam, ampak midva z možem sva vse pojedla. Potem pa več kot sem pekla, bolje mi je šlo. Nato so me prijateljice leta 2016 prepričale, da sem izvedla delavnico peke z drožmi, leta 2017 je izšla knjiga Drožomanija. Prav tako sem bila leta 2016 povabljena v Belgijo, v prvo knjižnico droži na svetu, kjer je od leta 2019 tudi moj »Rudl«. S tem povabilom v Belgijo se je meni prav odprlo. Čutila sem še večjo potrebo, da delim svojo strast in ljubezen do peke z drožmi in postopoma se je vse, z majhnimi koraki sestavilo. V tem času so moje vsebine, ki sem jih objavila na družbenih omrežjih, postale viralne. Opazile so jih tudi večje svetovne medijske hiše.

Tudi iz tvojih zapisov na družabnih omrežjih je razvidno, da je pomemben del tvoje zgodbe tvoj pokojni mož Sašo. Sedem let, do leta 2019, sta skupaj pisala to čudovito zgodbo.

Kot rečeno se je ta drožomanija rodila iz ljubezni do Saša, ker sem mu želela pomagati, da bi spet lahko jedel kruh. Midva sva delavnice izvajala skupaj in drožomanija naju je še bolj povezala. Še več časa sva preživela skupaj, to so zares nepozabni spomini.

Kljub smrti moža si pogumno nadaljevala to zastavljeno pot. Kako si uspela to preizkušnjo obrniti sebi v prid?

Ob Saševi smrti sem najprej doživela ogromen šok. Nisem vedela, kako bom lahko šla naprej. Imela sem občutek, kot da mi je popolnoma spodneslo tla pod nogami. Potem sem vsak dan pekla, peka z drožmi mi je bila in mi je še vedno terapija. S pomočjo peke z drožmi predelujem občutke in sem hvaležna za čas, ki nama je bil skupaj dan, da sva lahko toliko stvari doživela skupaj in ustvarila nekaj, kamor sva vložila najino ljubezen. Naprej me ženejo Saševe besede, da ne glede na to, kaj se zgodi, nikoli ne pozabim na svoj cilj, to je čim več ljudi naučiti peči boljši kruh.

Več kot 9000 slovenskih domov že ima svoj izvod Drožomanije, torej ti zelo dobro uspeva uresničevati te njegove besede?

Se strinjam. Meni je bil Sašo v navdih in v navdih so mi ljudje, ki pečejo z drožmi in širijo to navdušenje naprej.

Droži, ki jih izdeluješ sta poimenovala »Rudl«. Kako se je rodila ideja za to poimenovanje?

Z Rudlom in prej s Sašom smo  prepotovali svet. Bili smo na Portugalskem, v Rusiji, Angliji, na Hrvaškem, na Jamajki, v Singapurju, na Tajskem itd. Vedno sem si želela potovati in sedaj sem navdušena, ker lahko združim dve svoji strasti.

Ja, Rudl so moje droži, ki pa niso moje prve droži, so pa moje zadnje. Rudl je nastal leta 2012, najprej iz ržene moke, nato pa sem dodajala belo pšenično moko, ker so takšne droži najbolj univerzalno uporabne. Mogoče moje prve droži niso uspele, ker jih nisem poimenovala, ker, ko enkrat stvari poimenujemo, jih poosebimo in bolje skrbimo zanje.

S Sašom sva dlje časa živela v Lovrencu na Pohorju in takrat mi je Sašo v hecu rekel, naj bodo droži poimenovane Rudl, kot krepak »pohorski ded«. 🙂 In ime je ostalo in živi še danes.

Kako ljudje izven naših meja sprejemajo ta način peke? Kaj jih najbolj navdušuje?

Z Rudlom in prej s Sašom smo prepotovali svet. Bili smo na Portugalskem, v Rusiji, Angliji, na Hrvaškem, na Jamajki, v Singapurju, na Tajskem itd. Vedno sem si želela potovati in sedaj sem navdušena, ker lahko združim dve svoji strasti.

Peka z drožmi se je najbolj ohranila v državah, kjer je peka z drožmi najbolj tradicionalna. Ljudje z navdušenjem sprejemajo peko z drožmi. Tudi v Aziji, kjer kruh ni vsakdanje živilo in ga dojemajo bolj kot posladek, pripravljajo kruh z drožmi in jim je to vedno bolj zanimivo. V Aziji so bili navdušeni nad našim sadnim kruhom in nad potico. Jaz z velikim veseljem z drožomanijo širim tudi slovensko prehransko dediščino.

Rezultat tvojega dela sta tudi dve knjigi, Drožomanija in Slana in sladka drožomanija. Prva je leta 2019 prejela naziv najboljše knjige na svetu, druga pa je prav tako uvrščena v ta izbor za leto 2021 (izbor bo junija). Torej, dve knjigi, dve svetovni uspešnici … Kako doživljaš ta dva uspeha tvojih knjig?

Hvaležna sem, da imam možnost deliti to moje navdušenje. Obenem pa pritegnem  ljudi, da želijo peči z drožmi. V prvi knjigi Drožomanija sem zbrala vse informacije in nasvete, za katere bi želela, da bi jih jaz vedela, ko sem začela peči z drožmi. Prva knjiga je uvod v svet peke z drožmi in v njej je poudarek na kruhu in krušnih izdelkih.

Lani junija pa je luč sveta ugledala knjiga Slana in sladka drožomanija, ki je nadaljevanje prve knjige, kjer se vsebina dopolnjuje in nadgrajuje. V tej knjigi pa so svoje mesto našli piškoti, medenjaki, krekerji in še veliko več.

Imam pa na zalogi idej za kar nekaj knjig in izdelan načrt za naslednje tri knjige. Veselim se ustvarjanja novih vsebin.

Kaj pa »konkurenca«? Veliko bi jih rado dajalo nasvete okoli droži, tudi na družbenih omrežjih.

Več kot nas je, več ljudi bo izvedelo za peko z drožmi. Sama sem mnenja, da konkurence ni. Vsak izmed nas je poseben, izžareva drugačno energijo in pritegne določen krog ljudi. Zato menim, da je prostora za vse dovolj, in več kot nas je, več ljudi bo jedlo zdrav kruh.

Ob tem pa ne smemo pozabiti na dobrodelni vidik Drožomanije. Od vsake prodane knjige nameniš del zneska v dobrodelne namene. Kaj tebe vodi pri tej plemeniti gesti?

Jaz zaradi teh dveh evrov od prodane knjige ne bom ne revnejša in ne bogatejša, nekomu pa lahko to spremeni življenje.

Jaz sem se k dobrodelnosti zavezala že leta 2017, pri izdaji prve knjige. Takrat je bil del sredstev od prodanih knjig namenjen punčki Lizi s cerebralno paralizo. Sedaj je prva knjiga že v peti izdaji in pri tej izdaji sem se povezala z Zavodom 13, kje skrbijo za družine in otroke s posebnimi potrebami. Mnenja sem, da če lahko pomagam in vrnem družbi vsaj nekaj nazaj, s tem vsi rastemo. Jaz zaradi teh dveh evrov od prodane knjige ne bom ne revnejša in ne bogatejša, nekomu pa lahko to spremeni življenje.

Lani sem se povezala z društvom Humanitarček in dva evra od vsake prodane knjige Slana in sladka drožomanija sta namenjena projektu Vida, v katerem skrbijo za ogrožene starostnike.

Tvoji pekovski izdelki pa niso »samo prehrambeni« . Ti se skozi njih tudi umetniško izražaš … Zelo zanimiva kombinacija (skozi peko umetniško ustvarjati).

Najbolj zanimivo je, da je najprej videz pritegnil pozornost. Jaz sem na svojem Instagram profilu objavljala posnetke zarezovanja in krašenja kruha in fotografije končnih izdelkov, kar je pritegnilo pozornost slovenskih in svetovnih medijev. Najprej je bil v ospredju videz, sedaj pa se vračamo k vsebini, ki postaja vedno bolj pomembna, torej zdrav vidik peke z drožmi.

Je tudi vas po prebranem premagala radovednost in navdušila peka z drožmi? Knjigo Drožomanija lahko naročite v trgovini Iskreni.