Foto: Canva
V poletnih mesecih znova slišimo pozive, naj se za obisk cerkve oblečemo primerno oz. spodobno. Težava je, da marsikdaj ne vemo več, kaj naj bi bilo »spodobno«, naravnost pa si nam tudi nihče ne upa povedati. Deležni smo splošnih priporočil, naj krila in hlače ne bodo prekratke, ampak kaj natančno pomeni prekratko krilo? Zato smo zbrali nekaj konkretnih nasvetov, ki se jih je dobro držati, ko obiščemo cerkev, pa naj gremo k sv. maši ali samo na turistični ogled.
»Zakmašna oblačila«
Kot pove izraz, se za obisk sv. maše oblečemo v boljša oblačila, kot jih imamo za doma ali za športno aktivnost. S tem izkažemo spoštovanje do Boga, do svetosti obreda in samega bogoslužnega prostora. Lepo je, če že s svojo zunanjostjo pokažemo, da nam obisk cerkve veliko pomeni in da gre za pomembno praznovanje, pa čeprav se ga udeležujemo vsak teden. Ta miselnost se je v zadnjih desetletjih precej izgubila, vendar si jo lahko v nedeljo zjutraj prikličemo v spomin: Odpravljamo se na pomemben dogodek, zato se želimo lepo urediti.
Dolžina hlač in kril
Za moške so bolj od kratkih hlač primerne dolge, vendar je to v poletni vročini včasih težko izvedljivo. V tem primeru naj hlače segajo vsaj do kolen. Hlače, tudi če so kratke, morajo biti boljše, torej ne športne, kakršne bi oblekli za na košarko ali kopališče.
Pri ženskah velja enako. Krilo mora segati vsaj do kolen. Tudi kratke hlače morajo segati vsaj do kolen, v nobenem primeru pa niso dopustne t. i. vroče hlačke.
Pokrita ramena in dekolteji
Tako za moške kot za ženske velja, da morajo biti ramena v cerkvi pokrita. Majice ali obleke brez rokavov niso primerne. Dekolte ne sme biti globlji od višine podpazduhe.
Pokrita koža in oprijeta oblačila
Za v cerkev niso primerna preveč oprijeta oblačila (beri: pretesne majice, izredno ozke obleke, hlače, ki nam, po domače, »lezejo v rit«). Oblačila prav tako ne smejo biti prosojna ali razkrivati spodnjega perila. Majica mora biti dovolj dolga, da ne kažemo popka ali roba spodnjih hlač. Primerni niso niti visoki razporki, ki razkrivajo stegna, in obleke z golim hrbtom. Pri izbiri oblačil se je pomembno zavedati, da pogledov ne želimo pritegovati nase, ampak hočemo ostalim pomagati, da svoj pogled osredotočijo na Boga.
Kavbojke, trenirke in pajkice
Ta oblačila so primerna za prosti čas, niso pa najprimernejša za obisk cerkve. Zaradi njih nas vratar (npr. v Italiji) sicer ne bo postavil pred vrata, vendar imamo vsi v omarah oblačila, ki so bolj nedeljska. Izjema so seveda skavti, pri katerih so kavbojke del skavtske uniforme. Ravno tako velja izjema za pohodnike, ki se sv. maše udeležijo v gorskih kapelah.
Sandali, natikači in japonke
Včasih je bil bonton glede tega strožji in so bili za obisk sv. maše dovoljeni le zaprti čevlji. Danes smo bolj sproščeni, tako da si poleti lahko privoščimo tudi urejene odprte sandale. Za v cerkev pa niso primerni natikači, japonke ali kakršne koli »šlape«. Tudi superg se rajši izogibajmo.
Čista in urejena oblačila
Majica je sicer lahko primernega kroja in dolžine, pa se ji že od daleč vidi, da je »za v štalo«. Za obisk cerkve izberimo oblačila, ki so čista, neoguljena in urejena. Tisto deset let staro majico pa rajši prihranimo za sobotno čiščenje.
Pokrivala
Moški v cerkvi nikoli nimajo pokrite glave, ženske pa bi si po bontonu lahko privoščile kakšen klobuk ali zimsko pokrivalo. Nikakor pa niso primerne kape s šiltom ali pohodna pokrivala.
Kaj pa otroci?
Lepo je, če se družina v nedeljo zjutraj skupaj pripravi na obisk sv. maše, k čemer spada tudi izbira boljših oblačil. Otrokom, ki so se že od malega navajeni lepo in spodobno obleči za v cerkev, bo to postalo nekaj samoumevnega, zato je prav, da jih k temu spodbujamo. Pomembno je tudi, da se z otroki in najstniki o oblačenju za različne priložnosti in primernosti oblačil pogovarjamo tudi drugače, ne samo ob nedeljah.
Čeprav včasih ne uspe …
Dinamika družinskega življenja je takšna, da nam včasih enostavno ne uspe. V večjih družinah je težko nadzorovati vsakega otroka posebej, zjutraj smo v časovni stiski, poleg tega pa se soočamo še z izbruhi trme ali najstniškega kujanja. Zato je treba včasih spustiti pričakovanja in sprejeti, da nismo takšni, kot bi si želeli biti.
Pomembno je, da pri tem izbiramo bitke. Pri nekaterih stvareh (npr. zelo kratkih krilih ali špageti naramnicah) ne odstopamo, v drugih primerih pa se odločimo glede na situacijo. Seveda je boljše, da gre najstnik k sv. maši v kavbojkah, kot da sploh ne gre. Ravno tako ne bo konec sveta, če se malček nikakor noče ločiti od svoje najljubše trenirke, na kateri so ostanki zajtrka. Poleg tega otroci včasih sploh nimajo »zakmašnih« čevljev ali jaken, ker so pač ves čas v adidaskah. Nič hudega. Če jim starši s svojim zgledom kažemo, da je obisk cerkve nekaj čudovitega, na kar se tako duhovno kot tudi telesno pripravimo, je to dovolj dobra popotnica.
Preberi še: Najlepše za Boga
Za iskrene odnose. Pridružite se naročnikom iskreni.net!
Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!
Se strinjam z vami, v glavnem imate prav.
Sem se spomnila na pokojno mamo, ki mi je pripovedovala, kako je bilo v času fašizma. V cerkvah so bili plakati, kjer je pisalo, da ti mora krilo segati čez kolena, rokavi pa morajo pokrivati komolce. Ženske so imele na glavi tančico.
Mi je pa povedala eno neprijetno izkušnjo, ki jo je doživela kot majhna deklica. Oblečeno je imela krilce, ki je segalo do sredine kolen. Bilo je edino, ki ga je imela. V tistih časih je bila pri nas huda revščina, ne kot danes, ko imamo vsepovsod na kupe cunj. Po končani sveti maši jo je župnik poklical “na raport” in ji rekel, da če v nedeljo ne bo imela daljšega krila, bo morala iti za kazen h maši v samostan! Tam je namreč potekala maša v italijanščini. Kakšno ponižanje! Ko je prišla domov objokana, je povedala očetu, kaj se je zgodilo. Tata ji je rekel: A v samostanu je pa drugačen Bog kot v župnijski cerkvi?
Mama je takoj kupila blago in teta šivilja je takoj sešila novo krilo, ki je segalo do sredine meč, da ne bi s prekratkim krilom “vzbujala pohujšanja”.
Bog ne daj, da bi prišli stari ljudje nazaj, da bi videli, kako je danes. Danes so se izgubila vsa pravila. Moški hodijo h maši v kratkih hlačah in v šlapah, nekatere ženske pa v kratkih krilih in konotjercah s tankimi naramnicami. Očitno jim ni nič nerodno.
Jaz se še vedno držim pravil: krilo čez kolena, rokavi do komolcev. Sicer pa – vsak po svoje. Najbrž tudi apostoli niso hodili v tempelj v srajcah in kravatah in obuti v elegantne čevlje. Oblečeni so bili v cape, obuti pa v sandale. Pač tistim časom primerno.
Jaz pravim, da je bistvu to, kar nosimo v srcu, kakšni ljudje smo in kakšni verniki smo. Kaj pomaga še tako primerna in urejena obleka, če je človekova vera samo “navidezna”, sam pa je poln zamer.
Haha to je pa ze mal prevec…se kavbojk ne smes oblect…dejmo mal v korak s casom ljudje bozji ????
Torej brezdomcu, ki nima primernih oblačil, ni dovoljeno stopiti v cerkev oziroma iti k maši, ker pač to ni primerno ali kako, pa čeprav mogoče potrebuje mir, tolažbo? Ali je to Jezusov nauk? Ali ni Jezus vsakega sprejel, tudi najbolj ranljive, najbolj nezaželene v družbi?
Mitch, še kako ti dam prav. Tudi iskreni.net se ukvarja s stvarmi, ki niso najbolj pomembne v življenju. Samo barcaffe pa je v zadnjem svojem odstavku vse povedal.!
Nič nimam proti brezdomcem. Vsak od nas lahko hitro postane brezdomec, če izgubi zdravje, službo, dom. Toda kljub vsemu, danes ni problem za oblačila in obutev. Tako Karitas kot Rdeči križ pokajo po šivih, imajo skladišča polna oblačil in obutve. Če imaš voljo, se vseeno lahko kulturno oblečeš.
Pa bi se morda avtor članka oziroma pravil oblačenja vprašal, da morda nekateri nimajo doma “mašnega gvanta”, nimajo lepih neoguljenih čevljev ali drugih oblačil.
Ste na iskreni.net res tako ozkosrčni, kot so bili farizeji ?
Nekdo ima morda samo dva novčiča.
Nekdo ima samo en par čevljev, ki so oguljeni.
Torej k maši samo tisti, ki imajo in se potem razkazujejo z novimi oblačili.
Mene ne vidite več v cerkvi pri maši, ker be ustrezam vašim standardom.
Bog ne gleda na oblačilo ampak v srce !!
Vam pa svetujem, da se v cerkvi uvede belo oblačilo – toga, kot jo imajo nelatere denominacije. Tako bomo vsi primerno oblečeni.