Lepo pozdravljeni!
Letošnje šolsko leto je zame kot mamo in ženo postalo pravi izziv. Iz štiričlanske družine smo kar naenkrat postali dvočlanska. Prva hči je odšla študirat, druga pa se je odločila za srednjo šolo, kjer čez teden živi v dijaškem domu. Navajena sem bila, da je v hiši precej živahno (tudi prepiranja in vsega, kar spada v življenje, ko imaš doma dve odraščajoči hčerki), sedaj pa ko z možem sedeva k mizi, si nimava kaj za povedati. Dve besedi, če je kaj novega v službi ali glede hčerk, potem pa tišina in vsak gleda na svoj telefon, nekaj bere ali hitro vstane in gre delat svoje … Tudi zvečer nama samo televizija zapolnjuje čas. Že tako ali tako mi je težko, ker hčerk ni doma in ju pogrešam, še bolj osamljeno pa se počutim, ko vidim, da z možem živiva v svojih svetovih. Do sedaj sem bila prepričana, da sva v redu, povezana, pa očitno ni tako. Kako ven iz te samote?”
Lepo pozdravljeni! Hvala, da ste delili svoje misli in občutja. Razumem, da se trenutno soočate z velikimi spremembami v vaši družini. Omenjate vašo osamljenost, kot tudi občutke nepovezanosti z možem.
Ko hčere odidejo na študij ali v dijaški dom, se vam lahko zdi, da se je družina razpršila. Občutek praznine, ki ga prinaša ta prehod, je lahko zelo intenziven in vodi do vprašanj o lastni identiteti in vlogi v družini. Mnogi starši se sprašujejo, kako naprej, ko njihovi otroci postajajo bolj samostojni. Ta bolečina je naravna in del procesa prehoda; gre za slovo od starega načina življenja in sprejemanje novega.
V takih trenutkih je ključno, da si priznate svoja čustva in si dovolite sprejeti in predelati to izgubo. Priznanje teh občutkov je prvi korak k zdravljenju in ponovni vzpostavitvi povezanosti – tako s seboj kot z vašim možem. S potrpljenjem in odprtostjo boste odkrili nove plati vajinega odnosa ter ponovno zgradili intimnost in povezanost.
Občutek praznjenja gnezda vsak par doživlja nekoliko drugače. Včasih mama intenzivneje doživlja odhod otrok od doma. Ponekod oba starša vsak posebej žalujeta za starimi časi in nekako ne znata v tej bolečini pristopiti do drugega. Ob odhodu hčera lahko pride tudi do izraza pomanjkanje povezanosti med zakoncema, nepoznavanje drugega, pomanjkanje rednih skupnih trenutkov v dvoje.
Prav zato to obdobje v sebi nosi veliko priložnost, da se z možem ponovno povežeta. Na novo postavita dnevno, tedensko rutino, dodata stvari, ki jih do sedaj v življenju nista mogla početi, a sta si jih tiho želela.
Predstavila bom nekaj strategij, ki vam lahko pomagajo, da počasi spet zaživite. Posebej bom razložila, kaj lahko storite v skrbi zase in kaj za ponovno vzpostavitev povezanosti z vašim možem.
To obdobje v sebi nosi veliko priložnost, da se z možem ponovno povežeta.
Strategije skrbi zase
Vaš odziv na spremembo je povsem normalen. Ko otroci odraščajo in zapustijo dom, se lahko starši počutimo izgubljene in osamljene. Med tednom je dom bolj prazen, nekdanji vsakdanji vrvež je zdaj zamenjan s tišino. Vse to je privedlo do vaših občutkov praznine in osamljenosti, še posebej, ker z možem ne morete vzpostaviti tople povezanosti. To je čas prehoda – čas, ko se poslavljate od obdobja aktivnega starševstva in se začnete prilagajati novemu življenju, kjer so otroci samostojni.
1. Dovolite si čutiti in tudi deliti te občutke: Pomembno je, da si dovolite čutiti ta prehod. Dajte si dovoljenje, da čutite to, kar čutite. Občutki žalosti in osamljenosti so vaš naravni odzivi na izgubo nečesa, kar ste poznali in ljubili. Koliko vaših ljubečih misli in skrbi je bilo vsak dan pri vaših hčerkah. Kaj bosta jedli, kako je bilo v vrtcu, kako v šoli, kaj doživlja vsaka, kaj si želi. In kaj vse ste skupaj doživeli. Sedaj pa sta odšli od doma. Dajte si tudi dovoljenje, da izrazite ta čustva – bodisi skozi pogovor s prijateljicami, s pisanjem dnevnika, ali celo skozi umetniško ustvarjanje. Redni pogovori in redna skrb za telo in sprehodi v naravi lahko zelo pomagajo iz premlevanja in težkih občutkov žalosti in osamljenosti. V primeru, da bi kar ostajali v teh težkih občutjih in nekako ne bi našli nekoga, ki bi vam res pozorno prisluhnil in vas razumel, je dragoceno poiskati tudi strokovno pomoč. Včasih mame bolj čustveno in bolj boleče doživijo odhod otrok od doma kot očetje. Morda imate v okolici prijateljico, ki doživlja podobno spremembo. Lahko delita svoje občutke in si pomagata, kako naprej. Vsekakor potrebujete nekoga, ki vas bo res slišal, kaj doživljate. Nekoga, ki vas bo pozorno poslušal in spodbudil, da greste naprej. Skozi pogovor boste dobili novo moč, da počasi odložite žalost in zagledate pozitivne strani osamosvajanja otrok, se v srcu zahvalite za vse trenutke močne povezanosti in se veselite z njimi ob njihovih uspehih. Še vedno so to vaše hčerke in vaš dom ostaja tisti prostor, kamor bodo z veseljem prišle, se odpočile, z vami delili nekaj svojega življenja in šle nazaj na fakulteto ali dijaški dom.
2. Še vedno ste mama: S svojimi hčerkami ste med tednom lahko povezani na nevsiljiv način. Lahko ustvarite skupino socialnih omrežjih, kjer si delite fotografije, lepe misli in si vsak dan napišete kaj zanimivega. Ker je mladim ta komunikacija blizu, boste morda presenečeni, kaj vse vam bodo napisale. Vsakdanja molitev vas poveže z njima in jima daje tiho podporo.
3. Povežite se s prijatelji: Ne pozabite na prijateljsko podporo. Stiki s prijatelji in širšo družino vam lahko pomagajo premagati občutek osamljenosti. Organizirajte srečanja ali preprosto pokličite prijateljico na kavo in klepet. Veliko mam v teh letih spet organizira skupne sprehode, nekatere obudijo stara prijateljstva iz študentskih let in takrat je priložnost, da se malo pogovorite, nasmejite.
4. Razvijajte nove interese: Uporabite to priložnost za raziskovanje novih hobijev ali aktivnosti. Do sedaj med tednom ni bilo časa, ker ste imeli večjo skrb za družino in dom. Sedaj se je to sprostilo in je čas, da spet začutite sebe, svoje tihe želje, svojo žensko naravo. Lahko se pridružite tečajem ali skupinam, kjer lahko srečate nove znanke in razvijete nove veščine. (npr. ples, zelišča, likovno ustvarjanje, pilates). Domov boste prišli živi, polni vtisov, kar bo osrečilo tudi moža. Možje radi vidijo, da je žena srečna in polna energije.
5. Trenutki miru, molitve in počitka: Lahko si v dnevu organizirate trenutke miru. Uredite si doma kotiček, kjer pišete dnevnik, rišete ali preprosto ste. Redne dihalne vaje lahko zelo zmanjšajo trenutni stres. Če niste vajeni, se lahko tega naučite. Tudi duhovne vaje lahko pomagajo, da lažje sprejmete dano obdobje in se veselite obdobja, ki je pred vami. Pobrskajte v knjižnici za dobrimi knjigami ali življenjskimi zgodbami mam.
Pomembno je, da si vzamete čas za sebe in svoje potrebe ter hkrati iščete načine za ponovno vzpostavitev tople povezave s svojim možem.
Strategije za ponovno vzpostavitev povezanosti z možem
Razumem vaš strah pred tem, kako se približati možu, ki se zdi osredotočen na televizijo in morda ni tako odprt za globlji pogovor. Ta strah je normalen; ljudje se bojimo zavrnitve ali nerazumevanja.
Pomembno je razumeti, da takšna situacija ne pomeni nujno pomanjkanja ljubezni ali skrbi z njegove strani; morda se tudi on spopada s podobnimi občutki ob tej spremembi. In ne najde besed, kako bi vas potolažil, ker je tudi sam malo izgubljen v novi situaciji.
1. Najdite priložnost, da z nečim razveselite svojega moža: Pomislite, kakšno pobudo bi v trenutni situaciji najlažje sprejel.
2. Zdravilna moč objema: Najdite priložnosti za topel objem. Pomanjkanje objemov in fizičnega kontakta pri marsikom sproži občutek osamljenosti, izoliranosti in bolečine. Ob objemu prične naše telo proizvajati endorfine, ki lajšajo bolečino in stres ter povzročajo občutek sreče in evforije. Objem je gesta, s katero damo našim možganom vedeti, da nismo sami. Damo jim vedeti, da je tukaj ob nas nekdo, ki nam je pripravljen stati ob strani, pomagati ter nuditi ljubezen in bližino. To nas pomiri, bolj smo zadovoljni in lažje se soočimo s težavami.
3. Jasno izrazite svoje želje po bližini: Že prej pomislite, kaj si želite od njega med tednom in mu to na lep način tudi povejte. Možje imajo zelo radi konkretne predloge. Npr.: » Želim si, da greva zvečer na sprehod in se potem objameva. To mi bi res veliko pomenilo, saj mi je sedaj ob odhodu hčerk kdaj zvečer zelo težko. Kaj misliš, kdaj bi ti ustrezalo?»
4. Delite svoje občutke: Poskusite najti primeren trenutek, ko bosta oba sproščena in pripravljena na pogovor o svojih občutkih in potrebah. Možje so med tednom lahko zelo vpeti v službene skrbi in težje poslušajo. Konec tedna je primernejši za take pogovore, morda izkoristite nedeljo zvečer, ko hčerke odidejo.
5. Skupne aktivnosti: Poskusita najti skupne aktivnosti, ki vaju bodo povezale. To so lahko preprosti izleti v naravo, kuhanje skupaj ali celo gledanje filmov. Če imata različne okuse, se lahko dogovorita, da vsakič eden od vaju predlaga, kam gresta, kaj bosta pogledala. Tako počasi ustvarjata most med vajinima svetovoma.
6. Ustvarjanje rutine: uvedita redne jutranje ali večerne sprehode, obred pitja kavice ali večer ob dobri hrani. Glede na vajini naravi počasi tudi obnovita dotik; držanje za roke na sprehodih, vsakdanji objem, poljub. Vsak večer si lahko pogledata v oči in se drug drugemu zahvalita za eno majhno dejanje. To bo omogočilo ponovno poglobitev vajinega odnosa.
7. Večer za spomine: Pogovarjajta se o lepih spominih iz preteklosti – o tem, kako sta se spoznala ali o skupnih potovanjih. To lahko pomaga obnoviti čustveno povezanost. Lahko skupaj prelistata fotografije, pogledata video vajine poroke ali drugega dogodka, ki vaju je močno povezal. Tako bosta počasi izpod pepela spet zanetila žerjavico vajine povezanosti.
8. Družinska terapija: Če se zdi, da sta se povsem odtujila drug od drugega, morda razmislita tudi o strokovni podpori. Družinski terapevt vama lahko pomaga, da drug drugemu lažje povesta svoje občutke, se učita povedati svoje želje in potrebe in razvijeta nove načine komunikacije in reševanja konfliktov.
Vsaka večja sprememba v ritmu družine prinaša izzive, a tudi priložnosti za rast in razvoj. Pomembno je, da si vzamete čas za sebe in svoje potrebe ter hkrati iščete načine za ponovno vzpostavitev tople povezave s svojim možem. S potrpljenjem in odprtostjo boste počasi odkrili nove priložnosti za graditev vajinega odnosa ter ponovno zgradili intimnost in povezanost. Ne pozabite, da niste sami v teh občutkih; mnogi starši doživljajo podobne izkušnje ob odhodu otrok od doma. Z aktivnim pristopom k reševanju teh izzivov boste našli pot naprej, ki bo zadovoljila tako vas kot vašega moža ter obogatila vajin odnos. In ko bodo hčerke prišle domov, bodo delile nekaj svojega sveta, vidva jima bosta z veseljem poslušala, pa tudi delila nekaj svojih doživetij.
Odgovor je zapisala zakonska in družinska terapevtka Nada Zupančič.
Svoje vprašanje za naše strokovnjake v sklopu Svetovalnice Iskreni lahko pošljete na [email protected].
Poglej tudi naročniške vsebine:
Rudi Tavčar: “To, da te otroci ne potrebujejo več, je zdravo in normalno”
Dr. Andrej Perko: Ni pravično, da se vprašanje dedovanja prelaga na otroke!
Dr. Katarina Kompan Erzar: Partnerski odnos je živ ali pa ga ni
Dr. Lucija Čevnik: Odnos mati-hči skozi prizmo navezanosti, ljubezni in strahu
Alenka Rebula: “Starši smo le del otrokove ‘opreme’. Nismo vse.”
Za iskrene odnose. Pridružite se naročnikom iskreni.net!
Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!
Zelo dober odgovor!
Jaz pa pravim: bodite hvaležni za vse, kar vam je v življenju dano, še posebej, če s hčerkama nimate nobenih problemov in tudi ne z možem.
Nikjer ne piše, da morata biti sedaj z možem kot dva zaljubljenca. Ljudje se z leti tudi spremenimo, vsak ima lahko malo drugačen pogled na svet in drugačne interese. Včasih ni nič narobe, če smo malo tiho, če eden gleda tv, drugi je za računalnikom. Življenje pa si morata znati osmisliti oba, vsak po svoje. Tako kot ste napisali v odgovoru, pojdita z možem skupaj na sprehod, v trgovino, na kavo, zvečer si skupaj poglejta kakšen film…Bodite Bogu hvaležni, če ste zdravi in nimate v družini kakšne hude bolezni, če bi radi klepetali, pokličite kakšno prijateljico, sošolko, čas bo minil kot bi mignil.
Če sta šli dekleti študirat, v dijaški dom, ni konec sveta. Važno je, da se dobro počutita v novem okolju. To je življenje. Sodobna tehnologija nam omogoča, da se lahko vsak dan slišimo, konec tedna pa itak prideta domov. Specite kakšno dobro pecivo, razveselite ju.
In za konec – pomislite na tiste ljudi, ki imajo v življenju res hude težave, vaš problem se vam sploh ne bo več zdel problem. Vse dobro.
Že prej sta bila tujca, ampak se nista zavedala tega, ker je bila okupacija kje drugje, služba, prijatelji, druženje, otroci itd… Odtujenost ima vzroke, ne pride kar naenkrat!
Iz članka je razbrati, da je mama večino časa namenjala dekletoma, ki pa potrebujeta svobodo, samostojnost in svoje življenje. Mama ga pa kar naenkrat nima več. Veliko je takih zgodb.