V Cukrarni pred polno dvorano debata o Jezusu v virtualnem svetu

Foto: Radio Slovenija/ Maj Valerij

Na letošnjem Avdiofestivalu, ki v organizaciji Radia Slovenija poteka v ljubljanski Cukrarni, smo 7. oktobra prisluhnili zanimivi debati z naslovom Bi Jezus imel svoj podkast? Zanimiva ni bila samo zaradi pronicljivih gostov in malce provokativne teme, ampak tudi zato, ker nismo navajeni, da bi se v javnem prostoru omenjalo Jezusa, sploh pa ne na spoštljiv in konstruktiven način.

Festival, ki širši javnosti ponuja možnost spremljanja najljubših podkastov in drugih zvočnih formatov v živo, letos gosti več kot 70 novinarjev, podkasterjev, urednikov, režiserjev in drugih ustvarjalcev. Na njem je bila letos prvič oddaja z duhovno vsebino, v kateri so gostovali duhovnik in vloger Martin Golob, pater in pisatelj Branko Cestnik, novinar Lojze Grčman s spletnega portala Aleteia in radijski voditelj Jure Sešek z Radia Ognjišče. Pogovor je pred polno dvorano vodil novinar in voditelj na Radiu Slovenija Alekdander Čobec, prisluhniti pa mu je mogoče tudi v spletnem arhivu Radia Slovenija.

Vsega je kriv Magnifico

Kako se je tako »krščanska« tema znašla v Cukrarni? Urednici jo je predlagal voditelj Aleksander Čobec. Pripovedoval ji je o pogovornem večeru z Magnificom v cerkvi na Rakovniku in tem, da v naši družbi manjka srečanj med verujočimi in neverujočimi, saj se preprosto premalo poznamo.

»Ko sem dobil navdih za naslov Bi Jezus imel svoj podkast? sem vedel, da je dovolj privlačen tako za verujoče kot neverujoče, saj spodbuja k razmišljanju, malo pa je tudi provokativen,« pravi Aleksander Čobec. »Na radiu so bili navdušeni nad njim, celo izpostavili so ga med dvajsetimi vsebinami, ki smo jih pripravili na Avdiofestivalu.«

Glede na število in odziv obiskovalcev, med katerimi so bili vse od posvečenih oseb pa do mladih umetnikov, je bila tema zelo dobro sprejeta. Pogovor je gotovo izpolnil svoj namen – željo po »živemu srečanju, saj le tako lahko bolje razumemo drug drugega,« kot so zapisali organizatorji.

Jezus, ki se izogiba spletnim trolom in uporablja splet za evangelizacijo

V oči je padlo, da so bili med gosti v oddaji sami moški. To se ni zgodilo načrtno, ampak je več potencialnih ženskih sogovornic zavrnilo sodelovanje. »Na silo pa nismo želeli doseči spolne kvote,« pravi voditelj.

In kaj so povedali? Branko Cestnik je izpostavil, da bi se Jezus, če bi živel danes, gotovo posluževal sodobnih komunikacijskih orodij, vseeno pa bi na prvo mesto postavil osebni odnos.

Lojze Grčman je prepričan, da bi se Jezus izogibal obračunavanju s spletnimi troli. »Če že, bi rekel kaj takega, da bi vsem zaprlo usta, tako kot jih je farizejem. Vendar je to v virtualnem svetu težje, kot je bilo takrat,« pravi. Branko Cestnik je mnenja, da bi Jezus tudi na spletu uporabljal preprost in neposreden jezik ter domače prispodobe, hkrati pa bi dopuščal, da večino njegovega sporočila naprej prenesejo drugi.

Jure Sešek je poudaril, da moramo biti kristjani, ki v medijih govorimo o Jezusu, iskreni in pristni, pa naj govorimo vernim ali nevernim. Poudaril je tudi pomen dobrih pričevalcev in globokih osebnih zgodb, ki ljudi najbolj nagovarjajo.

Martin Golob pa je povedal, da je splet zanj orodje, s katerim oznanja Boga. »Moja dejavnost na družbenih omrežjih je odgovor na klic od zunaj. Nisem si mislil, da bo postala tako množična,« pravi. Povedal je tudi, da »reele« objavlja na pobudo in s sodelovanjem mladih iz župnije ter dodal, da preko spleta doseže precej večje število ljudi. »V živo si marsikdo ne bi upal približati duhovniku, preko spleta pa ga lažje gledajo in poslušajo,« pravi.

Zakaj je pomembno o krščanskih vsebinah govoriti v javnem prostoru?

Razlogov je veliko, voditelj Aleksander Čobec pa izpostavlja predvsem to, da se verujoči in neverujoči med seboj premalo poznamo. »Ko je bil Magnifico gost na pogovornem večeru v cerkvi, se mu vera ni več zdela tako nenavadna, verujoči pa so se v cerkvi srečali z neverujočim oz. oddaljenim in dobili občutek, da si niso tako daleč,« pravi Aleksander Čobec.

»Eden najbolj simpatičnih odzivov na radiu je prišel s strani ene izmed sodelavk, ki pravi, da je ateistka,« dodaja Aleksander Čobec. »Rekla mi je: ›Sandi, Jezus te gleda iz nebes. Veš, jaz vedno očistim Jezusa pajčevin, ko grem mimo križa in vidim, da je umazan.‹ Upam, da smo tudi mi očistili, kakšno pajčevino oziroma predsodek do teh tem v medijih.«

Oddaja je poslušalce gotovo nasmejala in jim hkrati dala misliti. Tudi o tem, kako v medijih govoriti o krščanstvu na način, ki je zanimiv za širšo javnost. Smo kristjani, ki ne oznanjamo, sploh lahko zares Jezusovi?