Foto: ShutterstockZ možem imava tri otroke. To ni zelo visoka številka, a vseeno pomeni, da sem rodila dvakrat več otrok od povprečne Slovenke. Kar spet ne bi bilo nič posebnega, če me ne bi vedno znova presenečal pogled, ki ga ima družba na »velike družine«.
Služba je precej manj naporna od osmih otrok, denarja od države pa še zdaleč ni toliko, da bi lahko poležavali na kavču, medtem ko bi nam hišna pomočnica čistila okna.Kljub nizki rodnosti in katastrofalni demografski sliki smo »velike družine« (torej družine s tremi ali več otroki) pogosto deležne neprimernih opazk. Od zavistnega negodovanja ob dodatku za veliko družino (ki pri treh otrocih znaša natanko 33 evrov na mesec – pravo bogastvo, ali ne?), do komentarjev, kako velike družine živijo na račun davkoplačevalcev. In tega, da smo starši več otrok neodgovorni, saj jim ne moremo zagotoviti normalne prihodnosti (torej privat učitelja klavirja, vsakih nekaj mesecev novih adidask in večletnega študija v tujini). Da štancamo otroke. Ne znamo uporabljati kontracepcije. Otroke imamo samo zato, da nam ne bi bilo treba delati.
Kaj pa, če imamo radi otroke?
Priznam, da ne razumem. Najprej mi ni jasno, zakaj bi imel otrok večjo vrednost, če je eden ali največ dva, potem pa gre samo še za številke. Po prvem porodu sem ležala v sobi skupaj z mamico, ki je rodila sedmič. Medtem ko sem dobivala telegrame in darila od bližnjega in daljnega sorodstva, je ona dobila nekaj sms sporočil. Pri naslednjih otrocih sem tudi sama ugotovila, da je telegramov in čestitk z vsakim otrokom manj. V smislu: »Aha, še eden. Kateri je to, tretji, četrti?« Pri sedmem otroku se nam ne ljubi napisati niti običajne razglednice.
A otrok je enako dragocen, ne glede na to, ali je prvi ali deseti. Starši vsakega od teh otrok sanjajo, spremljajo njegovo brcanje v trebuščku, ob boleznih ne spijo, se veselijo njegovih prvih korakov. Pri prvem otroku je morda vse bolj spektakularno, a pri vsakem je enako čudovito.
Se res splača imeti otroke?
Zelo razširjena je miselnost, da imajo večje družine otroke zato, ker se »splača«. Pa smo že pri Romih, Albancih in migrantih, ki naj bi imeli otroke samo zaradi denarja. In pri stereotipih …
Ljudje, ki izkoriščajo sistem, bodo vedno obstajali, a mislim, da je v Sloveniji ta odstotek zanemarljiv. Če bi bilo tako enostavno imeti osem otrok in »vleči« denar od države, zakaj se za to ne odloči več ljudi? Bi morda poizkusili? In svojo plačo zamenjali za otroške dodatke ter tako opevanih 33 evrov dodatka za »veliko družino«? Verjetno se boste strinjali, da je služba precej manj naporna od osmih otrok, denarja od države pa še zdaleč ni toliko, da bi lahko poležavali na kavču, medtem ko bi nam hišna pomočnica čistila okna.
Namesto zavijanja z očmi bi bil bolj na mestu stisk roke, pohvala in tiha podpora. Vsak od otrok, katerih imen si ne morete zapomniti, je dragocen. Za svojo družino, za državo. In tudi za vas.Če poznate starše, ki imajo otroke zato, da jim ne bi bilo treba delati, mi, prosim, sporočite. Sama še nisem srečala starša, ki ne bi delal, v službi ali doma. Ali ni življenje z otroki eno samo delo?
Ne, velika družina se staršem ne splača. Splača se vsem ostalim. Splača se družbi, ker bodo ti otroci delali za naše pokojnine, za zdravstveni in šolski sistem. Splača se zato, ker mame z več otroki opravijo gromozansko količino dela, ki bi sicer padlo na pleča vrtcev, zdravstvenih domov, bolnic in domov za ostarele. Ja, velika družina se splača. Najbolj tistim, ki je nimajo.
Pa še ena o neodgovornosti
Starši z več otroki naj bi bili neodgovorni. Kdo bo poskrbel za otroke, če se jim kaj zgodi? Poleg tega morajo otroci odraščati bolj skromno in se v življenju hitreje znajti. A v sodobnem svetu ta »bolj skromno« v večini primerov pomeni, da ne hodijo na privat baletne urice in poletne tečaje angleščine ter da ob opravljenem vozniškem izpitu ne morejo računati na nov avto, ampak še naprej vozijo kolo, ki so ga podedovali od brata. Sama rade volje sprejmem te vrste »stigmatizacijo«.
Všeč mi je misel mame, ki je bila bolj mirna, ker je imela številno družino. Dejala je: »Če se nama z možem kaj zgodi, bodo otroci vedno imeli drug drugega. Starejši bodo poskrbeli za mlajše, vedno se bodo lahko na koga obrnili. Če bi imela enega ali dva otroka, bi me precej bolj skrbelo.«
Bodite hvaležni, da imajo pri sosedih več otrok
Kdo bo delal za vašo pokojnino? Otroci. Če jih ne bo, bodo delali tujci. Zato poglejte k sosedom, ki imajo več otrok, in jim bodite hvaležni. Oni so tisti, ki so namesto vas prevzeli breme vzgoje, nočnega vstajanja in večino materialnih stroškov. Vi vanje vlagate minimalno, pa še to zgolj finančno, z mesečnimi prispevki državi, drugače vam zanje ni treba migniti s prstom. Pa vendar vam bodo ti otroci omogočili, da boste lahko uživali v starosti, brezplačno obiskovali zdravnika in morda celo univerzo za tretje življenjsko obdobje.
Namesto zavijanja z očmi bi bil bolj na mestu stisk roke, pohvala in tiha podpora. Vsak od otrok, katerih imen si ne morete zapomniti, je dragocen. Za svojo družino, za državo. In tudi za vas.
Za iskrene odnose. Pridružite se naročnikom iskreni.net!
Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!
Tudi naša družina je krepko…
Tudi naša družina je krepko nad popvrečjem po številu otrok. Pa še nikoli nisva slišala drugega, kot “a bosta imela še kakšnega”, “ja, oči, zdaj pa še punčko”, itd – kar, po pravici povedano včasih izpade nadležno. Neodgovornost se jim očita izključno takrat, ko je primer hude revščine, kjer vsi ti otroci životarijo v bedi in so znan socialni problem. Kjer ljudje zamaške zbirajo zane, pošiljajo SMS-e in kjer se število otrok zdi veliko tudi tistim, ki štejemo med velike družine. Vse to kar pišete je “nakladanje”. Take opazke morda izusti kateri res vulgaren posameznik v zvezi s kako Romsko družino. Skratka pretiravanje.
Če imate zgolj 33 EUR/mesec dodatka za tri otroke, potem imate izredno visoke dohodke, ter je hkrati izredno star podatek. Za leto 2019 velja najnižji možen OD za 3 otroke 91 EUR, v kolikor je prihodek na družinskega člana višji od 1000 EUR. Torej, če imate najmanj 5.000 EUR skupnega mesečnega prihodka, potem dobite najmanj 91 EUR OD. Sicer ga pa dobite več. Tudi ne omenjate, da se OD z večanjem števila otrok zvišuje nelienarno; 1 otrok 20 EUR, 2. otrok 28 EUR, tretji otrok 43 EUR (pri mesečnem dohodku 5000 EUR). Družine, kjer sta dva zaposlena na minimalcu, država izplačuje okrog 400 EUR za 3 otroke.
Kdor bi po vaše poizkusil zamenjati službo za otroški dodatek bi takoj padel v 1. rared OD, začel prejemati socialno podporo in ostale socialne transferje, ki mu pripadajo. To pomeni najmanj 1150 EUR neto prejemkov za 5-člansko družino, pri kateri sta oba brezposelna. Roko na srce, glede na naše prejemke včasih zmoremo z manj na mesec, pa imajo naši otroci primerno obutev in “standard”. Kaj pa, če ima neka skupina ljudi že tradicionalno drugačne standarde in prioritete in spada v ogroženo skupino, kjer stanovanje pridobi od države, šolanje v celoti financira država, oblači pa jih rdeči križ, pri čemer ima 9 otrok? Takrat, poleg vseh ostalih bonitet, prejmejo 2000 EUR prejemkov mesečno. In res, mnogi iz teh skupin imajo boljša vozila, kot marsikateri v pošteni službi – kupujejo pa jih z gotovino, ne na kredit. Da ne omenjam še 400 oz. 500 EUR 1x dodatka na leto za veliko družino, vračilo DMV pri nakupu avtomobila, pa še kaj. Recimo vsi stroški povezani z delom v službi odpadejo, kot so dodaten avto, varstva, več oblačil, prevoz je le še malokdaj v celoti pokrit, ter najdragocenejše: biti z otrokom veliko časa! Če pa se starš odloči pustiti službo, pa mu država plačuje vse socialne prispevke in mu teče polna pokojninska doba do otrokovega 10. leta starosti.
Očitno je odvisno na kateri strani dohodninske lestvice je kdo, ko se presoja koliko država pomaga.
Ne zavajajmo!
Ker avtorici ze ravno…
Ker avtorici ze ravno ocitate zavajanje, ne morem ne deliti popravkov z vami.
1) najnizji znesek otroskega dodatka za 3 predsolske oz.osnovnosolske otroke znasa skupno 82 eur (8.dohodkovni razred, vi zavajate z visjim zneskom za srednjesolce).
2) dodatek za veliko druzino s 3 otroki letno znasa 395 eur, kar je mesecno 32.91 eur. Ta znesek navaja avtorica.
3) Do vracila DMV smo starsi 3 otrok upraviceni le ob nakupu avtomobila, ki bo prvic registriran Republiki Sloveniji, torej bodisi povsem novega bodisi rabljenega uvozenega iz EU. Ob nakupu rabljenega avtomobila slovenskega porekla do vracila DMV nismo upraviceni. Znesek DMV je vezan na emisije in za racionalno izbiro druzinskega avtomobila nizjega/ srednjega razreda (npr. Citroen c4 grand) znasa okoli 100 eur.
4) komentarjev o velikosti svoje druzine pravite, da ne dobivate. Cestitam. V brezbrizni prestolnici jih dobim precej, od navdusenih “bravo majkica” do prezirljivih pogledov ostarelih dam.
5) Druzinska politika ne bi smela biti enacena s socialno. Dohodki najine druzine so ze obdavceni po dohodninski lestvici. Razmerje med vplacanim in prejetim je bolece majhno. In prav bi bilo, da bi vsi otroci prejemali enake zneske, ker vsi jejo in rastejo. Navsezadnje tudi domaca potrosnja poganja gospodarstvo.
6) pravica do doplacila prispevkov ob zaposlitvi za skrajsani delovni cas omogoca doplacilo prispevkov od MINIMALNE place do koncanega 1.razreda najmlajsega otroka (ce starsi skrbijo vsaj za 2 otroka). Taksna osnova je ponizujoce nespodbudna za starse z visjo placo od minimalne, saj bodo zaradi starsevstva prejemali nizjo porodnisko (na kratki rok) in nizjo pokojnino (na dolgi rok). Praviloma delo za skrajsani DC pomeni tudi karierno stagnacijo.
7) do placila prispevkov za socialno varnost je upravicen stars s 4 ali vec otroki do 18 leta starosti. Osnova je minimalna placa, do koncanega 1.razreda najmlajsega. Spodbuda 7 je v bistvu uvod v ples na robu prezivetja z eno placo.
Kolikor jaz vem je upravičen starš 4+ otrok do konca prvega razreda najmlajšega otroka in če so vsi ostali tudi mlajši od 18 let. Meja je iz 18 let sla na 7 let najmlajšega otroka kar je žalostno in grdo.
Glede na komentar anamarija pišete samo o finančni plati, o drugih plateh pa ne. Škoda.
Odlično argumentirano, Primož!
6) pravica do doplacila…
…
Mene pa to zelo moti, da se nekdo, ki se odloči za več otrok, potem opravičuje za to, da ima več otrok in se sprašuje, kako družba na njih gleda, ker sta se starša odločila za več otrok. Zdej ne vem, zakaj to opravičevanje. Tale članek je res napisan nekaj let nazaj, ampak še kako velja tudi za zdaj.
Torej če avtorica napiše, da ima veliko družino, zakaj je treba potem na iskreni.net toliko in toliko člankov o tem pisati. Naj mi nekdo razloži, zakaj če sta se dva odločila za več otrok, to razglašata vsemu svetu. To da se dva zakonca/partnerja odločita za otroke, je čisto njuna stvar, zadeva, intimna odločitev. Tako kot je intimna odločitev za nekoga, da ne bo imel otrok – pa sploh ni važen razlog zakaj jih nima. Nekdo, ki se čisto iskreno odloči, da ne bo imel otrok – zakaj bi bilo to narobe. Če iskreno ve, da ne bi imel časa za otroke, če mu je nekaj drugega bolj pomembno.
Koliko parov/zakoncev ne more imeti otrok, pomislite, kako se tisti počutijo, ko berejo take članke, ko se poveličuje velike družine itd.
Torej, v preteklosti nazaj so imele družine po veliko otrok, veliko otrok je tudi umrlo v najzgodnejših letih zaradi različnih vzrokov. Na kmetijah so imeli veliko otrok ,da so si zagotovili naslednika pa da so otroci delali. Torej velike družine niso bile zaradi ljubezni do otrok, da jim zagotavljajo čustveno varnost, ampak je vse temeljijo predvsem na materialni osnovi. Ker tako se je tudi vzgajalo otroke, v tabu temah, v tem da so materialno preživeli, časa za čustva in ostalo ni bilo.
Sedaj so najbolj številčne družine pri Romih, priseljencih iz bivših jugoslovanskih držav, migrantske družine itd. Če se vprašate, koliko čustev, topline, varnosti ti starši zagotavljajo svojim otrokom, vam povem, da veliko delam in sem delala s takimi družinami in tega je malo. Družine bazirajo na materialni osnovi. Ko sem delala pri društvu Kralji ulice, so se družine hvalile s tem, da imajo veliko otrok, ker dobijo potem večjo socialno pomoč in dodatke. Če je to pravi razlog za imeti otroke – no way. Potem jih rajši nimam. In te družine potem rojevajo otroke v revščino, v skrb za materialno preživetje, ostalega jim ne nudijo, ki pa je zagotovo bolj pomembno.
Potem še veliko družin, tudi pri nas slišiš, da bosta imela toliko otrok kolikor bo Bog dal. NO tudi to ni dober odgovor, zakaj želim imeti otroke. Še bolj nor odgovor je ta, ki je tudi v članku napisan, da če se staršema kaj zgodi, bodo otroci povezani, ker jih je več skupaj. To ni noben razlog in odgovor, otrok nimaš za to, da če se staršema kaj zgodi, bodo otroci ostali. Če starša umreta, se vedno poskrbi za otroke. In tudi zakaj bi se staršema moralo kaj zgoditi, zakaj tako črnogledo razmišljanje. Še bolj črnogledo razmišljanje je, ko starši rečejo, imamo več otrok, ker če bi imel enega in slučajno se mu kaj hudega zgodi, potem ne bi imel nobenega otroka. Res človek ne more verjeti, kaj vse razmišljajo odrasli. Nesreče, smrti so del življenja, ne vem zakaj še to potencirati.
Ja, neodgovorno je, da imajo ljudje otroke, pa za njih ne morejo poskrbeti niti na osnovni ravni kaj šele na čustveni. Neodgovorno je, da jih rojevajo eden za drugim, pa čakajo na pomoč države, svoje odgovornosti pa ne prevzamejo. Ker odločitev za otroke je od dveh, ki se ljubita, ne pa da bomo se odločali za otroke, ker država tako pravi, ker nam manjka otrok, ker se bojimo, da nas bodo migranti preplavili, ker se bojimo, da bo slovenski rod izumrl.
Jaz nimam otroka zaradi tega, da se bom hvalila pred drugimi. Jaz nimam otroka zaradi tega, da bom imela več financ, nimam otroka zaradi tega, ker ne bi znala uporabljati kontracepcije (sem brez vsakršne zaščite, da ne bo pomote, ker zagovarjam naravne metode uravnavanja rojstvev). Bom povedala svojo izkušnjo. Izkusila sem izvenmaternično nosečnost in spontani splav, tretja nosečnost je bila lepa in imam sina. Ja, želela sem si še otroke, pa jih ni bilo. Kaj naj me bo zdaj sram, da nimam več otrok, ker tako tu na iskreni.net govorite, ker govorite, kako bi morale ženske imeti več otrok. Jaz sem zelo rada mama, sem pa tudi zelo rada zaposlena v službi, ki jo imam zelo rada. In sem tudi ženska, ki imam rada različne stvari, hobije. Sin je edinec, pa je zelo čustven, empatičen, rad pomaga, rad deli. Ničesar mu ne manjka, nima pa materialno preveč stvari. Mu pa s partnerjem nudiva toplino, ljubezen, varnost in lahko izrazi vsa čustva. To je pa tisto najbolj pomembno v družini.
Pedro Opeka je zadnjič v intervjuju na Domovini lepo razložil, da je imeti otroka milost, ampak da na Madagaskarju uči starše, da naj imajo toliko otrok, kolikor jih lahko preživijo, ja tudi v materialnem smislu.
Zato, draga avtorica, odločila si se za tri otroke z možem. Superca, ti čestitam. Upam da si se iz pravih razlogov odločila zanje. In prosim da ostale pustiš, da se odločijo po svoje, koliko otrok bodo imeli.
Midva s partnerjem imava sina, ker ga imava neizmerno rada, ker mu predstavljava ves svet in mu svet delava lep, ne komplicirava, ne primerjava se z drugimi, zato sva se odločila zanj. Da smo družina, da se imamo lepo. Drugih razlogov ne potrebujem.
Pa še na tole se bom odzvala:
“Če poznate starše, ki imajo otroke zato, da jim ne bi bilo treba delati, mi, prosim, sporočite. Sama še nisem srečala starša, ki ne bi delal, v službi ali doma.” Draga avtorica, priporočam, da se malo sprehodite po šolah in vrtcih, predvsem po tistih, kjer je veliko priseljenih družin, pa vprašajte učiteljice, vzgojiteljice in ravnateljice, kakšno mišljenje imajo njihovi starši o vrednosti svojih otrok, zakaj jih imajo itd. Nekateri ne zdržijo niti v službi, zato je nimajo in so raje doma, doma pa prav tako ne poskrbijo za svojo številčno družino. Imate res srečo, da se gibate v takih krogih, kjer ni težav.
“Ne, velika družina se staršem ne splača. Splača se vsem ostalim. Splača se družbi, ker bodo ti otroci delali za naše pokojnine, za zdravstveni in šolski sistem. Splača se zato, ker mame z več otroki opravijo gromozansko količino dela, ki bi sicer padlo na pleča vrtcev, zdravstvenih domov, bolnic in domov za ostarele. Ja, velika družina se splača. Najbolj tistim, ki je nimajo.” Tole, draga avtorica je en kup predsodkov. Vsak od nas ki je zaposlen, vplačuje v zdravstveno, pokojninsko zavarovanje, zavarovanje za starševstvo, za brezposelnost, ne glede na to, ali ima otroke ali ne, zato naj vam bo jasno, da nehajte opletati s temi predsodki, kako tisti, ki imate številčne družine, edini prispevate za prihodnost, za pokojnine. Tudi jaz ki imam samo enega otroka, zadosti prispevam vsak mesec od svoje plače. Tudi tisti/tista, ki nima otrok, zadosti prispeva v državni proračun, zato nehajte natolcevati.!