Marjeta Krejči Hrastar: “Otrok potrebuje pozornost in veliko prostega gibanja. Če tega nima, bo visel na staršu.” (video)

“Otrok potrebuje gibanje bolj kot kruh,” se na simboličen način izrazi Marjeta Krejči Hrastar, višja fizioterapevtka, specialistka za integracijo refleksov po metodi MNRI®, inštruktorica za Nevrotaktilno integracijo prav tako po metodi MNRI® in inštruktorica za BrainGym®, ki smo jo v nedavnem intervjuju tudi malo pobliže spoznali. Glede na to, da je gibanje osnovni motor otrokovega razvoja, se lahko z zgornjo izjavo brez težav strinjamo.

Dati ljudem več

V tokratni video oddaji nam o sebi pove še več. Tudi o tem, kako dobro ji je poznan občutek, ko je človek v stresu. Trinajstletne izkušnje na Kliničnem centru jemlje kot neprecenljive. Kot zasebna fizioterapevtka, ki je kasneje 20 let delala ambulantno fizioterapijo, pravi, da je sčasoma ugotovila, da ni mogla dati ljudem tega, kar potrebujejo. Delo, ki ga opravlja danes, je drugačno, ni pa po svoje manj zahtevno. Srečuje se s pacienti, ki imajo različne izzive: govorno-jezikovne težave, motnje pozornosti, pomanjkanje motivacije, pomanjkanje empatije, čustvene in duševne stiske itd. Tem se sedaj posveča celostno.

Gibalni, vedenjski in kognitivni izzivi kot ‘vrh ledene gore’

Kot je povedala, starši pri svojem otroku ponavadi najprej opazijo neko odstopanje ali moteče vedenje. Recimo, da osnovnošolski otrok neprenehoma nekaj daje v usta – žveči zatič od zadrge, kapo, ninico, sesa prst itd. Ta viden izziv je po besedah naše gostje običajno le vrh ledene gore, ki nam sporoča, da nekaj v našem telesu ni bilo “pravilno postavljeno”, tj. oživčeno. Na tem mestu pojasni, kaj so to ‘pravilno’ in ‘nepravilno’ integrirani refleksi ter kako vplivajo na naše odzive, vedenje ter nasploh na naše življenje.

Do boljšega funkcioniranja preko pravilnih dotikov in vaj

Otrok na dan potrebuje 180 minut proste igre v naravi s svojimi vrstniki ali sorojenci.

V tem oziru nam predstavi metodi MNRI® (Masgutova nevro-senzomotorična refleksna integracija) in BrainGym®, za kateri pravi, da ju pri svojem delu s pacienti najpogosteje uporablja, in to kar v kombinaciji. “Princip MNRI® delovanja je takšen, da mi damo telesu senzorni dražljaj, ki je na točno določenih mestih, in z njim sprožimo v možganih, v centralnem živčnem sistemu, odziv telesa v motorični spomin. Če je odziv napačen, mi reeduciramo [ponovno naučimo] telo s tem, da mu pokažemo pravi odziv. In če to delamo dlje časa, sklenemo refleksni krog in ta refleksni krog se vtisne v telo v motorični spomin.” Da pa lahko to odzivnost prepoznajo, mora telo biti pomirjeno. Pri tem poudari, da ji znanje fizioterapije dobro služi, saj dobro pozna zemljevid telesa.

Kar se tiče BrainGym®-a izpostavi, da je metoda zelo enostavna in da pomaga tako otrokom kot odraslim v smislu “Ready to work, ready to learn”, tj., da nas pripravi za boljše učenje in delo. V oddaji pove, koliko je teh vaj in kako hitro se jih nekdo lahko nauči.

Deklica, ki ni dovolila dotika

Sogovornica nam v nadaljevanju spregovori o primerih, kjer so se določena stanja izboljšala z zelo malim vložkom, spet druga po določenem času (otrok, ki ni razumel prenesenega pomena), omeni pa tudi tiste bolj zahtevne primere, kjer je morala vključiti veliko svojega znanja. Kot tak primer izpostavi deklico z Downovim sindromom, ki si ni želela, da bi se je kdo dotaknil. Krejči Hrastarjeva opiše, na kakšen način je pristopala do deklice, da je ta že naslednji dan dovolila dotik. Kot sama pravi, pa ji je pri njenem delu zelo pomembno, da tudi starše nauči, kako naj določene vaje izvajajo še doma.

Mnogoteri vzroki za nevrološke motnje

V pogovoru našteje tudi številne dejavnike, ki vplivajo na razvoj nevroloških izzivov (mnoge lahko tudi sami preprečimo), poudari pa tudi, da imata občutljivost na določeno hrano in napačno držanje svinčnika prav tako nevrološko osnovo. “Nevroni niso milienizirani do konic prsta in ne pomaga več vaditi pisanja, ampak je treba to oživčiti,” pojasni.

Prosto gibanje in mir

V zadnjem delu oddaje Krejči Hrastarjeva spregovori o tem, kako pomembno je otrokom puščati veliko gibanja, predvsem veliko proste igre zunaj v naravi. Po njenih besedah kar 180 minut dnevno. A kot omenja, lahko začnemo tudi z manj, saj se gibanje sešteva. Vse to nas namreč popelje do višjega intelektualnega delovanja. A prav tako je potrebna pozornost starša. Ampak kakšna? Čisto za konec nam gostja še predstavi razloge, zakaj je prosta igra med vrstniki veliko boljša od vodene igre s strani odrasle osebe in zakaj strukturirani popoldnevi z raznoraznimi tečaji otroku ne pomagajo toliko pri kasnejšem celostnem in intelektualnem razvoju. Pogovor zaključiva z nasveti, kaj vse moramo otroku odstraniti iz njegovega življenja, da se bo boljše razvijal.

Vabljeni k ogledu celotne oddaje!

Postanite naročnik portala Iskreni. S sklenitvijo naročnine dobite dostop do vseh oddaj!