Sram je čustvo, ki se pri otroku začne razvijati okoli poldrugega leta. Omogoča nam, da se zavarujemo pred zunanjim svetom ter da razumemo meje med sprejemljivim in neprimernim.
Sram je eno od glavnih šestih čustev (veselje, žalost, jeza, strah, gnus, sram), ki se razvijejo pri vsakem posamezniku, ne glede na druge dejavnike. Osnovna čustva so človeku namreč vrojena.
Sram se začne pojavljati in razvijati okoli poldrugega leta, ko otrok nekaj počne in je pri tem zadovoljen ter vesel, na kar ga pri tem nekdo hitro prekine.
Sram se začne pojavljati in razvijati okoli poldrugega leta v situacijah, ko otrok nekaj počne in je pri tem zadovoljen ter vesel, na kar ga pri tem nekdo hitro ali celo grobo prekine. V njegovem bistvu gre za stanje, ki otroku omogoči prepoznati meje dovoljenega, meje intimnosti in tudi meje intenzivnosti čustvena stika z okoljem. Gre za čustvo, ki nam omogoča, da se zavarujemo pred zunanjim svetom ter da razumemo meje med sprejemljivim in neprimernim.
Glede na to, da se sram vedno pojavi kot preobrat iz pozitivnega vzdušja v blokado vzdušja, je samo po sebi izrazito negativno čustvo. Posameznik ima v tem trenutku občutek izpostavljenosti, ranljivosti, razvrednotenja … Občutek je najbolj podoben temu, da te v tistem trenutku na tistem mestu ne bi smelo biti, kot da ne bi smel obstajati tak, kot si.
Kljub temu ima sram zelo pomembno vlogo pri razvoju regulacije čutenj.
Ko starši uspejo poiskati stik z otrokom in ga pomiriti, bo otrok občutek sramu razumel kot signal, da je z njim vse v redu, vendar pa, da mora nekaj v svojem vedenju spremeniti.
Starši imamo pri regulaciji sramu in pri tem, kako se bo otrok razvijal, odločilno vlogo. Po tem ko smo otroka pri nečem ustavili, prekinili, imamo možnost z njim čim prej poiskati čustveni stik, ga pomiriti, in potolažiti, lahko pa se zgodi, da se tega niti ne zavedamo ali pa nočemo, in ga pustimo v tem stanju samega s sabo.
V primerih, ko starši uspejo poiskati stik z otrokom in ga pomiriti, bo otrok občutek sramu razumel kot signal, da je z njim vse v redu, vendar pa, da pa se je v okolju zgodilo nekaj, za kar je v njegovem vedenju, raziskovanju, angažmaju, potrebna sprememba. Ob ljubečih starših, ki ga uspejo pomiriti, se na podlagi teh izkušenj nauči, kako prepoznati meje, ki mu omogočajo, da ohrani iniciativnost in vedoželjnost v mejah, ki so zanj varne in za okolico sprejemljive.
Sram nam omogoča dojemati našo omejenost. Na nek način nam dovoli, da smo človeški. Tak občutek sramu je za otroka dovolj, da bo znal ločiti med varnim in nevarnim, med sprejemljivim in ponižujočim. Mej otroku torej ni treba postavljati drugače, kot da ga sproti usmerjamo in mu razlagamo, kako svet deluje.
Če pa starši z otrokom ne poiščejo stika in mora otrok s temi občutki živeti sam, postane to za otroka zelo boleče. V takih primerih postane sram toksičen, saj se otrok sam ne zmore pomiriti, temveč ostane z vsemi temi težkimi občutki razvrednotenja sam, kar je neznansko boleče in grdo občutje, ki se zareže prav v notranjost otrokove duše.
Če starši z otrokom ne poiščejo stika in mora otrok z občutki sramu živeti sam, postane to zanj zelo boleče. Tak otrok in kasneje tudi odrasel se nikoli ne počuti dovolj dobrega.Tak otrok in kasneje tudi odrasel se nikoli ne počuti dovolj dobrega, nima občutka, da komu pripada, s sabo ni zadovoljen in je stalno osramočen. Otroci, ki so pogosto osramočeni in morajo v tem stanju ostajati sami, začnejo izgubljati občutek dostojanstva, skrivajo pogled, saj nikoli ne vedo, ali so vredni, da jih drugi občudujejo, da jim pripadajo, da jih imajo radi ali ne.
Starši se lahko spomnimo svojih občutkov osramočenosti in tega, da nas v tem nihče ni začutil, prišel nasproti in razbremenil. Potem nam tega ne bo treba ponavljati pri lastnih otrocih.
Dr. Andreja Poljanec je specialistka zakonske in družinske terapije, soavtorica knjig Med dvema ognjema in Rahločutnost do otrok in soustanoviteljica Študijsko-raziskovalnega centra za družino.
Za iskrene odnose. Pridružite se naročnikom iskreni.net!
Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!
