So otroci z močno voljo res avtonomni in avtentični?

Foto: Shutterstock

V zadnjem času sem zasledila precej besedil o otrocih z močno voljo, ki trmasto vztrajajo pri tem, kar želijo. Nekateri tem otrokom ploskajo, ter jih označujejo kot avtonomne in avtentične, drugim pa gredo na živce, ker so pač neobvladljivi in si jih je težko »pokoriti«.

Toda sprašujem se, ali oboji vedo, kaj volja sploh je? Nujno je razlikovati med podzavestno in zavestno voljo in pod tem vidikom razumeti »otroke z močno voljo«.

Volja majhnega otroka je vedno podzavestna

Volja je podzavestna takrat, kadar otrok / človek sledi svojim notranjim impulzom in vzgibom, ne da bi o njih razmišljal. Sledi jim, ne da bi poznal njihov izvor ali posledice svojih dejanj, ki so sad te njegove volje.

Primer: V naši družini imamo pravilo, da otroci lahko gledajo risanke 15 minut na dan. Nevrološke raziskave so namreč pokazale, da je predolgotrajno sedenje za ekranom škodljivo za razvoj otrok. A kot večina otrok, tudi moj sin zelo rad gleda risanke. Nemalokrat se zgodi, da po pretečenih 15. minutah noče oditi izpred ekrana in sledi seveda izbruh trme. Ne zmore razmišljati o tem, da je predolgo gledanje v ekran zanj škodljivo.

Ko je otrok majhen, je njegova volja vedno podzavestna. S psihološkim razvojem pa volja postaja čedalje bolj zavestna, saj se začnejo razvijati otrokove miselne sposobnosti. Te otroku omogočajo, da postopno ozavešča svoje notranje vzgibe in se s tem začenja zavedati izvora svoje volje, ter posledic dejanj, ko so rezultat te volje.

Razvoj zavestne volje pri otroku

Približno v času, ko otroci postanejo šoloobvezni, se začne razvijati integrativni um. Integrativni um omogoča, da otrok v sebi vzdržuje različne, nasprotujoče si misli in prepričanja, občutke in čustva.

Lahko premišljuje o njih; zakaj se tako počuti in kakšne bi bile posledice, če bi deloval denimo na podlagi jeze ali strahu, zakaj v sebi nosi določene misli, kje jih je slišal in kaj bi se zgodilo, če bi denimo izpeljal določen načrt. To otroku omogoča zavestno odločanje. Takrat njegova volja postane bolj ali manj zavestna.

Primer: Tudi moja najstnica zelo rada preživlja čas pred ekranom, a z možem ji dovoliva le pol ure na dan, izjemoma več. Ker je že dovolj stara, sva ji z možem obrazložila, zakaj ne sme več časa preživeti pred ekranom: ker ni koristno za razvoj možganov, saj človeka zaziblje v lahko hipnozo, zaradi česar se opočasni delovanje možganov, poleg tega pa ima potem več časa za mnoge druge koristne dejavnosti, kot so gibanje v naravi, branje, pomoč pri hišnih opravilih itd. Ker je njen integrativni um precej razvit, do izbruhov trme seveda ne pride. Hči je sposobna svojo frustracijo preseči tako, da pomisli na to, da jo zgoraj čaka super zanimiva knjiga, ki jo lahko vzame v roke, ali pa da se lahko odpravi s psom na sveži zrak, pri čemer vedno uživa.

Otroci z močno voljo niso nujno avtonomni in avtentični

Močna volja otroka ni nujno odraz  otrokove avtonomnosti in avtentičnosti. Otrok je avtonomen šele takrat, ko je njegova volja zavestna. Ko se je sposoben odločati na podlagi poznavanja lastnih občutkov, čustev, misli in idej, in ne takrat, ko zna svojo voljo izraziti na glasen in prodoren način.

Avtentičnost in avtonomnost nista nujno vezani na močno voljo. Avtentični in avtonomni so lahko tudi tisti, ki niso glasni in prodorni pri izražanju svoje volje, temveč jo lahko uresničujejo po kakšni drugi poti.

Glasnost in prodornost izražanja svoje volje bolj je bolj ali manj odvisna od otrokovega temperamenta. Vročekrvni, ekstrovertirani otroci bodo svojo voljo izražali glasno, pri čemer je ta volja lahko podzavestna, torej iracionalna, ali pa zavestna, ko otrok do nje pride z uporabo miselnih sposobnosti – integrativnega uma ter refleksije. V zadnjem primeru so ti otroci resnično bolj ali manj avtonomni in avtentični.

Obstajajo pa tudi otroci, ki so bolj umirjene, introvertirane narave. Ti otroci svoje volje ne izražajo glasno in prodorno, zato obstaja nevarnost, da se jih presliši. Toda, to še ne pomeni, da ti otroci niso avtentični in avtonomni.

Kdaj je torej otrok avtonomen in avtentičen?

Avtentičen in avtonomen je tisti otrok, ki se lahko zavestno odloča ter deluje na podlagi poznavanja lastnih notranjih doživljanj (občutki in čustva, misli, prepričanja ter ideje, vrednote ter nagnjenja in potenciali), ne glede na to, ali svojo voljo glasno izraža ali ne. Za to pa so nujne dobro razvite miselne sposobnosti.

Avtentičnost in avtonomnost otrok začne živeti takrat, ko je relativno psihološko zrel. Ta trenutek pa nastopi pri vsakem posameznem otroku različno.

Avtentičnost in avtonomnost torej nista nujno vezani na močno voljo. Avtentični in avtonomni so lahko tudi tisti, ki niso glasni in prodorni pri izražanju svoje volje, temveč jo lahko uresničijo po kakšni drugi poti.

Izraz »močna volja« je torej kompleksen, večplasten pojem. Vsekakor pa ni nujno znak avtonomnosti niti avtentičnosti, temveč bolj stvar posameznikovega temperamenta.

Za iskrene odnose.
Pridružite se naročnikom iskreni.net!

Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!

Naroči se

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

SKLENI NAROČNINO že od 4,90 € / mesec