Vir: PixabayZa vsako skupnost zunanji opazovalci ustvarijo nabor stereotipov. Udeleženci Temeljnega vikenda skupnosti Iskreni, ki je potekal v Kančevcih od 15. do 17. februarja, so nam zaupali prepričanja, ki krožijo o naši skupnosti družin. Tako smo lahko slišali, da nas drugi vidijo kot popolne starše, ki vozimo dobre avte, imamo vsi isto mnenje o cepljenju, homeopatiji ter imamo toliko otrok, kot jih Bog da, ki jih mame dojimo povsod, še najraje v cerkvi in dokler se otrok sam ne odstavi.
Seveda pri tem mame pozabimo na nase, saj preveč skrbimo za otroke. Tem trditvam smo se lahko vsi skupaj nasmehnili. A srca članov ekipe, ki smo vikend pripravili skupaj ali ob sodelovanju naših otrok, so se veselila, ker so nas novi člani skupnosti Iskreni na koncu vikenda prepoznali kot vredne zaupanja, v naši ranljivosti in goreči želji, da delamo za rast zakona in družine, brez kakšnih prikritih želja po ustvarjanju »lože« ali potrebe po tem, da bi bili nekaj več.
Gotovo je pri ustvarjanju realne slike, kdo smo skupnost družin Iskreni, pomembno pripomoglo tudi celostno okušanje Božje besede iz prvega pisma apostola Pavla Korinčanom. Pavel v pismu spodbuja k razumevanju, da smo si v skupnosti med seboj različni, a hkrati povezani tako, kot je telo prispodoba za različnost v enosti. Telo ima različne ude in organe, a le vsi skupaj lahko sestavljajo eno telo. Vsak izmed nas je prav v svoji različnosti pomemben in dragocen del Kristusove Cerkve. Bog je edini, ki nam da dovolj moči, da premoremo te ovire različnosti, zato smo ga s pesmijo slavili in hvalili v soboto in nedeljo z obhajanjem svete maše.
Drugi nas vidijo kot popolne starše, ki vozimo dobre avte, imamo vsi isto mnenje o cepljenju, homeopatiji ter imamo toliko otrok, kot jih Bog da, ki jih mame dojimo povsod, še najraje v cerkvi, in dokler se otrok sam ne odstavi.Program je bil zastavljen dovolj odprto, da smo lahko odgovorili na vse dileme in vprašanja, ki so jih udeleženci prinesli s seboj, ali pa so se prebujala tekom pričevanj o poslanstvu skupnosti in naših temeljnih vrednotah.
Ker pa smo skupnost družin, je bil osrednji del programa posvečen delu z našimi otroki. Ponudil je dejavnosti od proste igre do iskanja skritega zaklada, ustvarjalnih delavnic, kot tudi možnost družinskih športnih iger in aktivno udeležbo vseh družin v izvedbi kateheze za otroke v simulacijskih trojkah.
Vsem vtisom, spoznanjem in doživljanju je potrebno dati pravo mesto in zato smo srečanje zaključili z medsebojno podelitvijo dogajanja na vikendu. Vsaka družina se je med seboj pogovorila in potem z vsemi delila, kateri del telesa bi simbolno bili, če bi vikend opisali s pomočjo tega dela. Ponovno se je izkazalo, da se bogatimo v različnosti.
Sedaj nas čaka leto spoznavanja v malih skupnostih, kjer se bodo po tri družine med seboj povezale in se spoznavale tako med seboj, kot tudi z metodo dela v skupnosti.
