Prvi september – čas za novo družinsko tradicijo

Foto: Shutterstock

Prvi šolski dan mora biti nekaj posebnega. Lahko se začne s slavnostnim zajtrkom, nadaljuje s sladoledno pojedino ali zaključi z obiskom najljubše družinske restavracije. Glavno je, da nam ostane v lepem spominu! Ko skupaj nazdravljamo začetku novega šolskega leta, si lahko vzamemo tudi čas za novo družinsko tradicijo in razmislimo, kaj si želimo v tem letu doseči.

V prihajajočem šolskem letu bomo pridobivali najrazličnejša znanja in veščine. Sploh ne samo v šoli! Tudi doma, pri različnih hobijih, v medosebnih odnosih. Na vrtu, v župniji, gozdu, na igrišču in pri prijateljih. Skupaj lahko oblikujemo seznam, čemu želimo to leto posvetiti posebno pozornost. V čem bi radi postali boljši? Katere veščine bi radi okrepili? Kaj bi radi začeli na novo? In česa bi se radi lotili ponovno?

Vsak družinski član naj dobro razmisli, kaj si želi doseči v letu, ki je pred njim. Nato želje in predloge zapišimo. Pri tem poskusimo razmišljati izven okvirjev. Cilj naj ne bodo samo dobre ocene in dosežki na treningih ali v glasbeni šoli. Veščine se krepijo na vseh področjih življenja, ne glede na starost! Lahko si želimo bolje metati na koš ali si dvakrat na teden vzeti čas za rekreacijo. Napredovati pri igranju šaha, se naučiti skuhati nekaj novih jedi, pisati dnevnik, urediti družinski fotoalbum, postati aktivnejši v župniji ali se naučiti streljati z lokom. Na seznam lahko napišemo velike ali pa čisto preproste stvari. Da bomo zjutraj petnajst minut prej vstajali, na primer.

V čem bi radi postali boljši? Katere veščine bi radi okrepili? Kaj bi radi začeli na novo? In česa bi se radi lotili ponovno?

Kaj pa naši družinski cilji?

Ko zapišemo, kaj si v tem letu želimo kot posamezniki, razmislimo še o skupnih družinskih ciljih. Bi šli radi večkrat v hribe? Se vsaj trikrat na teden zbrali ob družinskem kosilu? Preuredili dnevno sobo? Si ob sobotah zvečer vzeli čas za film ali družabno igro? Zapišimo!

Seznam lahko kasneje prepišemo in ga nalepimo na vidno mesto, kjer nas bo spominjal na naše načrte. Ali pa ga pospravimo v predal in čez leto večkrat skupaj vzemimo v roke, da nas bo navdihnil. Vsega ne bomo mogli uresničiti, gotovo pa bomo uresničili več, kot če bi želje ostale neizrečene.

Tik pred poletnimi počitnicami pride čas za refleksijo. Kaj nam je uspelo in kaj ne? Kaj od tistega, kar smo si zadali, smo dosegli? In česa smo se naučili, čeprav tega nismo načrtovali? Kakšna znanja in veščine smo usvojili? In kaj bi radi prenesli v prihodnje leto? Poleg vrednotenja svojih dosežkov je to predvsem trenutek hvaležnosti. Kako smo v enem letu zrasli in koliko novega smo se naučili!