Miklavževanje brez parkeljnov?

Foto: Shutterstock

Sveti Nikolaj oz. Miklavž, ki goduje 6. decembra, je tik pred vrati. Še malo in naša mesta in vasi bodo vršala v praznovanju prihoda tega dobrega moža. Po vaseh in mestih bodo organizirana najrazličnejša Miklavževanja, ki jih za otroke (in odrasle) dan oz. večer prej pripravijo župnije, društva ali posamezniki. In kot vsako leto v srca mnogih staršev prihaja dvom. Kam oditi na Miklavževanje, katero je za našo družino sprejemljivo in ali sploh katero je? Pogosto nas obhajajo dvomi glede parkeljnov, ki dobrega moža običajno spremljajo. Kako jih bodo sprejeli naši otroci in kakšen vtis bo celotna »predstava« pustila na našo družino?

Ob misli na parkeljne, njihov grozljiv videz in nič kaj prijazno vedenje, nas starše majhnih Bistvo miklavževanja (kjer so prisotni tudi parkeljni) je v tem, da dobro zmaga nad zlim.otrok vedno malce stisne pri srcu. Bodimo iskreni, majhni otroci pač verjamejo in doživljajo dogodke drugače kot odrasli. Nič kaj redko ni, da se tudi prenekateri odrasli bojijo parkeljnov zaradi izkušenj v otroštvu. In ravno zato se vsako leto v tem času v nas pojavi dvom. Je prav, da otroke peljemo na miklavževanja, kjer so prisotni tudi parkeljni? Je v tem »šovu« z renčanjem in rožljanjem z verigami sploh kaj dobrega za nas in naše otroke?

Ali Miklavž in parkeljni res spadajo skupaj?

Parkeljni predstavljajo zlo. A bodimo iskreni. Veliko organizatorjev parkeljnom daje prevelik pomen. Ponekod imajo svoj šov, ki je grozljiv celo za odrasle in skrajno neprimeren za otroke. Tako miklavžavanje je bolje izpustiti in poiskati kakšnega, kjer organizatorji dajo večji poudarek na Miklavževi dobroti in obdarovanju. A vendar je prisotnost parkeljnov lahko tako za otroke kot tudi starše pozitivna izkušnja.

Spoznanje, da obstaja dobro in zlo

Starši pogosto mislimo, da moramo otroke obvarovati vsega hudega, slabega, negativnega. Naj bo to bolečina, strah, jeza, užaljenost, žalost, … A s tem otrokom naredimo več slabega kot dobrega, saj se vzorci, dobljeni v otroštvu, odražajo tudi v odrasli dobi. Zato je za otroka koristno, da ve, da na svetu ne obstaja samo dobro, temveč tudi zlo. V naših življenjih ni samo veselje, sreča, Miklavž, angelčki, pesmice, bonbončki in piškotki, ampak tudi strah, tesnoba, groza, hudič.

Tu sem, zaupaj mi

Da obstaja zlo in slabe stvari, je prav, da se zavedajo tudi otroci. Da otroci doživljajo strah, tesnobo, grozo (ko pomislijo na parkeljne), moramo starši znati sprejeti. To so občutki, ki jih bo otrok tekom odraščanja pogosto občutil. Zato je priprava na srečanje s parkeljni zelo A ni krasno, da nam sv. Miklavž vsako leto podari možnost, da svoje otroke obdarimo s to držo zaupanja, ki jo bodo zlahka poosebili tudi v odnosu do Jezusa, ko bodo odraščali?pomembna. Otrokom moramo na prvem mestu dati potrditev, da je to, kar čutijo, v redu. Iz njihovega strahu se ne norčujemo ali ga poskušamo razvrednotiti, hkrati pa jim jasno in glasno damo vedeti, da bomo ves čas ob njih. Zgraditi moramo tako močno zaupanje, da bo otrok pomirjen ob misli, da ga bomo varovali in se mu ob nas ne more zgoditi nič slabega. A ni krasno, da nam sv. Miklavž vsako leto podari možnost, da svoje otroke obdarimo s to držo zaupanja, ki jo bodo zlahka poosebili tudi v odnosu do Jezusa, ko bodo odraščali?

Dobro vedno zmaga!

Bistvo miklavževanja (kjer so prisotni tudi parkeljni) je v tem, da dobro zmaga nad zlim. Miklavž parkeljne vedno ukroti, otrokom pa običajno razdeli tudi majhna darilca. To je krščanska simbolika, ki ima globlji pomen. Če zaupamo, verjamemo in delamo dobro, nas na koncu vedno čakajo nebesa, ne glede na to, koliko strahu, tesnobe in groze smo doživeli. In kot kristjani v to verjamemo. To je naša vera, predajmo jo tudi našim otrokom!