Starša sta se ločila. Zdaj sem otrok kre*ena in pra**ce.

Foto: Shutterstock

Vas je naslov članka presenetil ali morda celo šokiral? Verjamem. Vendar je prav zgornja trditev žalostna realnost velike večine otrok, katerih starši so se ločili. In ker sem tudi sama ena izmed teh otrok, lahko iz prve roke povem, kakšno škodo starši delajo otrokom, ko jih v ločitveni vojni izkoristijo kot orožje.

Če je bil zakon skupek konstantnih partnerskih bitk, ki se nikoli niso rešile in je to vodilo v ločitev, je logično, da sta obe strani poraženi. Ločitev pač ni zmaga. Je poraz. Nihče se namreč ne poroči z namenom, da se bo nekoč ločil in bil potem (še bolj) srečen. In če eden (ali oba) od zakoncev po ločitvi ne znata ali ne zmoreta sprejeti dejstva, da jima je v življenju spodletelo, se kaj hitro lahko zgodi, da pričneta novo bitko. Še zadnjo, ki jima je preostala. In to je dokazati, da je za razpad zakona (in družine) kriv v celoti, zgolj in izključno samo nekdanji zakonec.

Temeljno pravilo je, da po ločitvi bivšega zakonca vedno in povsod imenujete zgolj kot »tvoj oče/mama« ali poimensko.

In ker je vsakemu staršu zelo težko živeti z občutkom in mislijo, da ga lastni otrok krivi za razpad družine, je potrebno svojo absolutno nedolžnost najprej dokazati njemu. Kar je najlažje storiti tako, da se 100 % krivda pripiše bivšemu zakoncu, ki je, mimogrede, tudi otrokov oče oz. mati. Mnogo ločenih staršev po ločitvi želi nekdanjega zakonca v otrokovih očeh prikazati kot slabega (slabšega kot so oni sami), pri čemer otroku delajo nepopisno škodo. A škode ne delajo samo otroku, temveč tudi sebi, kajti kot pravi stari pregovor: »Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade!«.

Zmerjanje: kdo sem jaz, če je oče kreten?

Kreten, debil, butelj, osel, trot, krava, opica, pr***ca in druge živalske zmerljivke lahko slišimo na račun bivših partnerjev. Kar že samo po sebi ni prav, vendar je še manj primerno, da kateri koli starš takšne besede izreče v prisotnosti svojega otroka. Otrok svoja starša po ločitvi še vedno dojema enako kot prej, torej kot očeta in mamo. In če je oče kar naenkrat kreten ali mama pr***ca, kdo je potem on sam?

Da, otrok se nezavedno poistoveti s tem izrazom. In večkrat, ko bo slišal žaljivko, bolj se bo v njem izražala jeza in negativna samopodoba. Zato je temeljno pravilo, da po ločitvi bivšega zakonca vedno in povsod imenujete zgolj kot »tvoj oče/mama« ali poimensko.

Kritika: spoštujte, tudi če niste spoštovani.

Če se zakon konča zaradi »nepremostljivih razlik«, kar je danes že bolj ali manj trend, se stvari in dejanja, ki so ločevale zakonca v času zakona, nadaljujejo tudi po ločitvi. In ker sta kot starša tudi po ločitvi primorana sodelovati, si gresta na živce zaradi istih stvari, kot sta si šla že v času zakona. Izrazi kot so »spet zamuja«, »nima pojma«, »nič ne razume«, »totalno neodgovoren/a je«, ipd. se na prvi pogled ne zdijo problematični. A vendar jih otrok doživlja kot poniževanje, zaničevanje, razvrednotenje. Ne pozabite, da je otrok nastal iz obeh zakoncev in je tako del matere kot del očeta, kakršna koli že sta. Tega se otrok običajno zaveda bolj kot njegovi starši.

Morda je vaš nekdanji zakonec res »neodgovoren« ali »vedno zamuja«, vendar razglašanje njegovih slabih lastnosti (in poveličevanje sebe) pred otrokom na dolgi rok ne prinese nič dobrega. Če ne prej, se otrok v najstniških letih oddalji od starša, ki kritizira, saj ga doživlja kot »težaka«, ki misli, da je najboljši in popoln, medtem ko je vsem ostalim jasno, da to ni res. Zato namesto kritike in samopoveličevanja izberite ponižnost in spoštovanje, četudi veste, da sami niste spoštovani. To ne pomeni, da morate vsa vaša razočaranja v zvezi z bivšim partnerjem zatreti ali pomesti pod preprogo. Lahko jih izrazite tudi pred otrokom in sicer na spoštljiv način kot je: »Res sem jezen/-a in razočaran/-a, ko tvoj oče/mati spremeni plane v zadnjem trenutku.« Lahko dodate še: »Kaj ko bi danes zmolila k Mariji, da nam pomaga pri tem?« Imejte v mislih, da se spoštovanje pridobi samo s spoštovanjem, zato spoštujte sebe, tako da ne pustite, da vas nadvlada trenutna jeza. Spoštujte otroka in njegovo nagonsko ljubezen do obeh staršev. In spoštujte bivšega zakonca, že samo zato, ker je skupaj z vami ustvaril vašega ljubljenega otroka in bo samo on do konca vašega življenja njegov oče oz. mati.

»Če bi« vprašanje je vprašanje obstoja otroka

Slej ko prej pride dan, ko bo otrok, čigar starša sta se ločila, prišel na dan z vprašanjem: »Če bi lahko še enkrat izbiral/-a, bi se še enkrat poročil/-a z mojo mamo/očetom?« Tu je VEDNO samo en pravilen odgovor in to je absolutni DA! Zakaj? Otrok s tem vprašanjem ne sprašuje po vaši poroki, zakonu, izbiri partnerja in vaših preferencah. Otrok sprašuje: »Ali si vesel/-a, da obstajam?« Zamislite si, če ne bi ravno vašega partnerja z vsemi njegovimi (dobrimi in slabimi) lastnostmi izbrali za očeta/mamo svojega otroka, ta otrok, ki stoji pred vami, sploh ne bi obstajal! Ne glede na to, kakšna razočaranja, travme in bolečine vam je nekdanji zakonec prizadejal, vam je podaril nekaj, česar vam nihče drug ne bi mogel. Vašega otroka. Edinega in edinstvenega. Če imate svojega otroka radi, potem je odgovor lahko samo jasen in glasen DA! Brez vsakršnih »ampak«, »morda«, »čeprav«, ipd., ki zbujajo dvom.

Želim, dokazati, da sem boljši (starš)?

Boljših ali slabših staršev ni. Vsi smo samo starši. In za svoje otroke edini in najboljši, ki so jim bili dani. Zmagovalca v ločitveni vojni ni. So samo poraženci in pogosto največjo ceno plačajo ravno otroci, ki med dvema sovražnima ognjema rajši izberejo sovraštvo do samega sebe, kot da bi morali izbirati med edinima osebama, ki ju nagonsko ljubijo. Dokazovanje, da je nekdo boljši ali slabši, je pljuvanje v lastno skledo. Otrok bo ljubil in spoštoval tistega, ki ljubi in spoštuje tako sebe kot druge. Če ne danes, pa zagotovo jutri.  Naj bo vsem v preizkušnjah vodilo božja beseda:

“Vam pa, ki poslušate, pravim: Ljubíte svoje sovražnike, delajte dobro tistim, ki vas sovražijo. Blagoslavljajte tiste, ki vas preklinjajo, in molite za tiste, ki grdo ravnajo z vami.” (Lk 6,27-28).

“Blagoslavljajte tiste, ki vas preganjajo, blagoslavljajte in ne preklinjajte jih (Rim 12,14). Ne vračajte hudega za húdo in ne sramotite tistega, ki vas sramoti. Nasprotno, blagoslavljajte, ker ste bili poklicani v to, da bi bili deležni blagoslova.” (1 Pt 3,9)

Za iskrene odnose.
Pridružite se naročnikom iskreni.net!

Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!

Naroči se

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja