9 pomembnih lekcij, ki mi jih je dala ločitev mojih staršev

Foto: Canva

Ljudje v življenju prejmemo precej lekcij, ki si jih ne želimo. Lekcije, ki jih daje ločitev staršev, so vsekakor v tej kategoriji. In čeprav nisem hvaležna za izkušnjo ločitve staršev, sem se iz nje marsikaj naučila in vzela kot dolžnost iz sebe narediti največ v dani situaciji. Spodaj je izbor mojih pomembnih življenjskih lekcij izkušnje, ki zaznamuje številne med nami.

1. Če odnos staršev ne deluje, ne deluje tudi nič drugega

Približno tako kot se ob hoji v hribe z ogromnim bolečim žuljem na nogi težko osredotočimo na čudovito naravo ob poti, otrok ob nefunkcionalnem odnosu staršev ne bo normalno odraščal. Vse se vrti okrog tega, zato je tako zelo pomembno, kakšen odnos (z)gradimo starši.

2. Če ne delaš na sebi, ne delaš na odnosu

Vsak od nas je od staršev prejel doto, ki v mnogočem ni takšna, kot bi si želel. Te naše rane se v največji meri zdravijo v odnosih. Drugi nam jih pomagajo prepoznati in – če imamo ta blagoslov – tudi pozdraviti. Pri tem lahko precej pomaga strokovna pomoč. Danes je obisk psihologa, psihoterapevta ali psihiatra integralen del skrbi za zdravje, že dolgo ne več stigma. Odnos je močan, kolikor je močan njegov šibkejši del. Če se trudim prepoznavati in celiti rane drugega, je to zmaga za oba.

3. Intimnih odnosov se je nujno lotevati z največjo možno mero odgovornosti

Intimni odnosi so ena od stvari, ki nas v življenju najbolj zaznamuje in ima bistven vpliv na to, ali nam bo v življenju dobro, bomo imeli partnerjevo podporo in pomoč, bomo ljubljeni, srečni, zadovoljni, zdravi … Zato bi se jih morali lotevati z veliko mero odgovornosti, premišljeno, z veliko medsebojnega pogovora, postavljenimi mejami. Če to področje jemljemo premalo resno, preskakujemo nujne temelje, prekmalu vstopamo v spolnost … lahko to obžalujemo vse življenje.

Približno tako kot se ob hoji v hribe z ogromnim bolečim žuljem na nogi težko osredotočimo na čudovito naravo ob poti, otrok ob nefunkcionalnem odnosu staršev ne bo normalno odraščal.

4. Včasih je ločitev nujno potrebna

Generacije so odraščale ob učenju, da je bolje (po)trpeti kot oditi in razdreti nekaj tako nerazvezljivega kot je zakon. Seveda je potrebno ob težavah v odnosih iskati pomoč. A so tudi primeri – in veliko preveč jih je – ko je za zaščito človeka, njegovega zdravja in dostojanstva nujen razhod oz. ločitev. Nikakor kot nekaj, storjenega z lahkoto, impulzivno, na hitro, a vendar potrebno za zagotovitev varnosti in zdrave prihodnosti.

5. Da se tudi drugače

Kot mladostnica sem mnogokrat trčila v vsebine, ki so mi povedale, da bom iskala partnerja, podobnega svojemu očetu in da bo moj zakon podoben zakonu mojih staršev. A če bi to držalo, bi bil svet pekel na Zemlji. Pa ni. Zato je bila prva lekcija, ki sem se je morala naučiti, ko sem začela sama stopati v odnose s fanti ta, da se da drugače. In da ni treba, da je moj zgled zakon mojih staršev. Hvaležna sem, da sem srečala in spoznala mnoge pare in zakonce, ki so bili zgled ljubečega in spoštljivega odnosa ter so kazali in še kažejo, da pot obstaja, da pa je dela veliko in ni vedno lahko.

6. Vse, kar ne vodi v trden zakon, ni zame

Nimam časa za “mutenje”.  “Če ne bom našla moškega (ne fantka), ki me bo imel rad, se bo pripravljen truditi za odnos, reševati težave in graditi trden zakon in družino, potem bom pač sama,” sem spoznala dokaj hitro.

7. Nekje je nekdo, na katerega se lahko nasloniš

Večno bom hvaležna ljudem, ki so me še leta po ločitvi staršev in odhodu od doma nekako spremljali, mi dali vedeti, da nisem sama in mi bili malo mama in malo oče, ko so moji starši videli le sami sebe in svoje težave. Prepričana sem, da je za vsakogar, pa naj to čuti ali ne, nekje nekdo, ki ga ima rad, mu je zanj mar in mu je pripravljen stati ob strani v trenutkih, ko je najtežje. Pa naj bo učitelj, znanec, sosed … Prav vsakdo je tudi sam lahko tak človek za ljudi.

Prva lekcija, ki sem se je morala naučiti, ko sem začela sama stopati v odnose s fanti je bila ta, da se da drugače.

8. Ločitev otroka vedno zaznamuje

Ta lekcija je skoraj že kliše, pa vendar se mi zdi, da jo zares razumeš šele, ko jo doživiš. Želim si, da bi vsak, ki se odloča za odnos, posebej še za njegovo prekinitev, vedel, kako zelo ta odločitev zaznamuje otroka, pred kako težke izbire in odločitve ga postavi in kako dolgo – pogosto vseživljenjske – so posledice, ki jih pušča. Da sploh ne govorimo o danes pogostih nadaljevanjih – z drugim partnerjem, drugimi otroci, pa če se ne izide, s tretjim …

9. Močnejši smo kot mislimo

Pridejo obdobja v življenju, ko sem izjemno hvaležna za preživetveni nagon. Nekaj je v nas ljudeh, da se bomo sposobni opreti na neznano notranjo moč, ko se bo podiral svet. Kot otrok sem velikokrat poslušala, kako zrela sem za svoja leta, kako dobro razmišljam in kako ponosni so lahko moji starši. Čeprav bi bila v resnici bolj hvaležna za otroštvo z manj skrbmi in je bila moja čustvena moč mnogokrat na robu zloma, sem s popotnico ločitve odrasla v mnogo močnejšo žensko kot bi verjetno sicer. In podobno sem opazila pri številnih otrocih iz razbitih družin. Ni popotnica, ki sem si je želela, a vendar dostikrat pride prav.