To papež polaga na srce staršem in učiteljem, da bi otroci v prihodnje še znali misliti

Foto: Canva

Papež Leon XIV. je nedavno izdal prvo okrožnico Veličastno človeštvo, ki poziva k ponovnemu razmisleku o uporabi umetne inteligence, posebej tudi med mladimi in v izobraževanju. Med zanimivejšimi deli okrožnice je del, ki ga papež posveča vplivu digitalne revolucije in umetne inteligence na družinsko življenje in izobraževanje.

Papež v njem opozarja, da »vseprisotnost digitalnih medijev spodbuja kulturo neposrednosti in hiper-stimulacije, kar povzroča utrujenost, dolgčas in apatijo glede truda, potrebnega za iskanje resnice«, staršem in učiteljem pa pomaga pri določitvi meja uporabe sodobnih tehnologij, da bi prihodnje generacije še znale misliti.

Papež pravi, da sta vzgoja in izobraževanje »dolga pot, ki zahteva potrpežljivost in zato potrebuje čas za razvoj in za soočanje z realnostjo onkraj videza«, kar se mu zdi »temeljno«, saj – kot se spominja – vsaka tehnologija »oblikuje tiste, ki jo uporabljajo«. Kot opozarja papež, je izobraževanje na hitre tehnološke spremembe zelo nepripravljeno.

Tveganje, da bi mladi nehali postavljati vprašanja in misliti prav takrat, ko bi najbolj morali

V encikliki Leon XIV. ne ponuja vnaprej pripravljenih odgovorov ali preprostega seznama nasvetov. Namesto tega poziva k ponovnemu razmisleku o tem, kaj pomeni izobraževati ljudi o uporabi umetne inteligence in njenih posledicah. Navsezadnje, kot sam pravi, gre za to, da se ljudje izobrazijo, »da se odločijo, kdaj in za kakšen namen se je ne sme uporabljati«.

»Hitrost in enostavnost, s katero je mogoče dobiti odgovore ali povzetke, tvegata, da ugasneta željo po postavljanju vprašanj, kar je proces, ki obrodi sadove šele sčasoma,« piše papež.

»Naučiti se moramo torej, kako biti zadržani pri uporabi umetne inteligence in zaščititi naše mlade pred obljubo popolnega stroja, pred tisto subtilno skušnjavo, zaradi katere se človeška misel zdi odvečna ravno takrat, ko je najbolj potrebna,« pravi in spominja, da se, kot je dejal Platon, najgloblje in najpomembnejše resničnosti naučimo le z veliko časa in truda.

Vsaka tehnologija »oblikuje tiste, ki jo uporabljajo«.

Velika tveganja zgodnje in nenadzorovane izpostavljenosti – a tudi odrasli potrebujejo podporo

Papež opozarja tudi na negativni vpliv na spanec, pozornost in uravnavanje čustev, ki jih povzroča »zgodnja in nenadzorovana izpostavljenost digitalnim napravam in družbenim medijem«. To še poslabšuje, »lahek dostop do nasilnih ali ponižujočih vsebin, ki žalijo čustva, do pornografskega in hiperseksualiziranega gradiva, do sporočil, ki trivializirajo telo in čustva, ter do predlogov, ki normalizirajo tvegano vedenje,« piše papež.

»Prezgodnja uporaba osebne mobilne naprave brez nadzora odrasle osebe lahko poslabša ranljivost mladih, spodbudi odvisnost in jih izpostavi osami, zasramovanju in spletnemu ustrahovanju, pa tudi pritiskom, da delijo intimne slike ali občutljive informacije,« opozarja.

V zvezi s tem papež priznava, da se starši težko sami uprejo »vplivu poslovnih modelov, ki monetizirajo pozornost in čas«. Zato poziva k »zavezništvu med oblikovalci politik, izobraževalnimi ustanovami in družinami, ki bo sposobno konkretno podpreti odrasle pri tej nalogi«.

Najgloblje in najpomembnejše resničnosti se naučimo le z veliko časa in truda.

Dobrobit mladih mora biti neposredno zaščitena

»Potrebne so daljnovidne javne politike,« poudarja, »da bi se uprle neposrednim interesom platform, skoncentriranih v rokah peščice, kadar so te v nasprotju z dobrobitjo mladoletnikov.«

V tem smislu, ne da bi navedel katero koli konkretno vlado, pozitivno govori o zakonodajnih pobudah, ki jih spodbujajo v državah, kot so Avstralija, Francija in Španija, ter poziva k spodbujanju »določanja starostnih omejitev, odgovornosti ponudnikov storitev namesto prelaganja celotnega bremena nadzora na družine, ter k zagotavljanju posebne zaščite pred vsemi oblikami spletnega spolnega izkoriščanja in nasilja. Tako so lahko otroci in mladostniki, ki so nam zaupani v oskrbo, resnično zaščiteni kot dragocen zaklad.«

Raba UI ne sme biti pasivna, ampak odgovorna, kritična in ustvarjalna

Papež Leon izpostavi tudi več perečih izzivov v izobraževanju zaradi pojava umetne inteligence. Med prvimi je prilagajanje spreminjajočemu se svetu. Razvoj informacijskih tehnologij in umetne inteligence povzroča, da so učni načrti, zasnovani za drugo dobo, zastareli, medtem ko je treba organizacijo šol, prostore, metode ocenjevanja in samo vlogo učitelja ponovno premisliti, »da bi spodbujali pristno celostno izobraževanje, ki obravnava vse dimenzije osebe«.

»Ves čas poklicnega življenja je treba podpirati nenehno izobraževanje učiteljev, da se bodo lahko pozitivno vključili v nove tehnologije in pomagali učencem, da jih bodo uporabljali odgovorno, kritično in ustvarjalno, namesto da bi pasivno podlegli njihovemu vplivu,« pravi.

Šole niso poklicane, da sledijo tempu digitalnega sveta, temveč da ponudijo tisto, česar digitalna sfera sama po sebi ne more zagotoviti, in sicer skupni čas za učenje in razvijanje zaupanja vrednih odnosov.

Nujna vaja v raziskovanju, premišljevanju in razločevanju

Sveti oče opozarja tudi na izziv intelektualne in modrostne narave. »Brez skrbne pozornosti lahko nastane izobraževalni sistem, ki mu manjka ljubezni do resnice, v katerem nenehen tok informacij nadomesti bistveno vajo raziskovanja, premišljevanja in razločevanja,« piše papež.

V tem kontekstu opozarja na širjenje razdrobljenega znanja, saj »postaja težko dojeti resničnost kot celoto, postavljati globoka vprašanja o pomenu ali razvijati pristno, kritično in ustvarjalno mišljenje«.

»Potreben je resnično zdrav odnos, ki zahteva ritme, ki vključujejo tišino, poglobljeno študijo, branje in preudarno analizo, saj je brez teh elementov lahko ogrožena notranja svoboda,« izpostavlja.

Poziv k povezavi med družinami, šolami, krščanskimi skupnostmi in javnimi ustanovami

Papež pravi, da družbeni nauk Cerkve poziva k obnovljeni vzgojni zvezi med družinami, šolami, krščanskimi skupnostmi in javnimi ustanovami. Ta se konkretno uresniči, ko se načela prevedejo v vzgojne cilje: vzgoja v treznosti in občutku za meje; v priznavanju pravice drugih in prihodnjih generacij, da uživajo dobrine, ki jih je prejela ali ustvarila človeška iznajdljivost; v svobodi in odgovornosti; ter v občutku za presežnost in skupno dobro.

»Šole niso poklicane, da sledijo tempu digitalnega sveta, temveč da ponudijo tisto, česar digitalna sfera sama po sebi ne more zagotoviti, in sicer skupni čas za učenje in razvijanje zaupanja vrednih odnosov,« zaključuje.

Papeževa okrožnica ne obsoja tehnologije in ne poziva k vrnitvi v analogni svet. Papež Leon XIV. sporoča predvsem to, da otrok, ki zastavlja vprašanja, se nauči počakati na odgovor, ki prebere knjigo do konca, ki sedi v tišini z nerešenim vprašanjem … odraste v človeka, ki misli. In ravno tega noben algoritem ne more nadomestiti.

Vir: ncregister.com