Miha Kramli: Zasvojenost s pametno tehnologijo se lahko prične že v maminem naročju (video)

Miha Kramli je terapevt in vodja novogoriškega centra za zdravljenje zasvojenosti, ki v zadnjih letih v svojo ambulanto sprejema vse več osnovnošolcev in srednješolcev. Gre za mlade, ki so zaradi zasvojenosti od ekranov povsem nefunkcionalni. Njihov resnični svet je le virtualni svet. Po njegovih besedah, naj bi bilo takih v Sloveniji med 2000 in 3000. Toda, zakaj mladih več ne zanima resnični svet?

Zasvoji se lahko že dojenček

V oddaji nas gost popelje v same začetke otroštva: v materino naročje, in tam izpostavi stvari, ki se ne bi smele zgoditi. Vzame primer mame, ki med dojenjem ne gleda otroka, ampak ves čas strmi v telefon. Ob gledanju odsotne mame oziroma mame, ki ves čas gleda v ekran, se otrok uči, da je hranjenje mogoče le, če je prižgan ekran. Ali kot Kramli sam pove: “Ko se otrok hrani, je to zanj najpomembnejša aktivnost in če je takrat mati odsotna, s pogledom v nek zunanji dražljaj, se v njegovo osebnostno strukturo beleži, da je aktivnost možna samo, če je prisoten zunanji dražljaj.” Kasneje se bo otrokova navezanost na “ekranček” izkazala v tem, da brez naprave ne bo vedel več jesti, lulati in kakati. “Mišice se mu ne bodo sprostile brez zunanjega dražljaja”, razloži Kramli.

In kaj bi bilo, če bi mama med dojenjem dojenčka gledala?

Spremenjen fokus življenja

“Če je otrok kot dojenček in malček po več ur dnevno pred ekranom, so se njegovi možgani navadili, da je fokus življenja le na 20-40 cm pred njegovimi očmi”, pove Kramli. Tako bo tudi okolje, kot je recimo gozd, ki je za otroka vedno bil zanimiv, razburljiv in kjer so se krepile različne sposobnosti, domišljija in raziskovanje, za otroka danes predstavljal dolgčas: “Nič se ne dogaja” ali “Ne vem, kaj bi počel”. “Otrok bo naredil sceno in silil domov”, še doda strokovnjak.

Spregovori tudi o t. i. novodobnem pomirjanju (tako odraslih kot otrok), razkrajanju otrokove osebnosti, izpostavi problem zasedenosti in našteje celo vrsto (predvsem zdravstvenih) posledic, s katerimi se že soočajo današnji mladi. Napove pa tudi, kaj se bo zgodilo čez 15 ali 20 let. “Gre za civilizacijski problem,” je neizprosen.

Kaj storiti?

Miha Kramli v nadaljevanju oddaje vsem staršem polaga na srce, na kaj morajo biti pozorni:

• da se bodo možgani otrok od malega razvijali na pravilen način;
• da bo otrok oblikovalec svojega življenja in ne zasvojenec od ekranov;
• da se bo v ključnih kriznih trenutkih življenja znal odločiti za to, kar je prav.

V oddaji terapevt Kramli podrobno opiše dejavnosti, ki jih mora starš početi z otrokom, da bodo otrokovi možgani šli skozi vse tri nujne stopnje razvoja ter kako pomagati otroku, ki tega razvoja ni dosegel in je že v primežu zasvojenosti.

Vabljeni k ogledu kratkega napovednika in k sklenitvi naročnine, s katero si lahko ogledate celotno oddajo!