Solidarnost je prostovoljno podpiranje med ljudmi. Solidarni smo lahko s posameznikom, s skupino ljudi, z delavstvom, z ljudstvom itd. Izvor besede solidarnost je v latinski besedi “solidus”, ki pomeni »trden«. S to besedo se je sčasoma označevalo ravnanje skupine ljudi, ki so v podobnem položaju (imajo podobne obveznosti in interese), imajo zato podobno usodo in so si zato med seboj naklonjeni in se med seboj podpirajo. Težave posameznika so težave vseh, ki so realno v enakem položaju. Solidarni ljudje posameznika ne prepuščajo usodi, ampak mu pomagajo, da se z njihovo podporo izvleče iz težav. Solidarni ljudje torej skrbijo drug za drugega. S tem seveda avtomatično poskrbijo tudi za lastno varnost, saj lahko računajo na solidarnost drugih, če se bodo nekega dne sami znašli v težavah.
Ker na načelu solidarnosti temelji socialna država, imamo na tej podlagi ljudje socialne pravice, ki jih lahko izterjamo v sistemih socialnega zavarovanja. Načelo solidarnosti je sistemski pristop socialnega zavarovanja. Solidarnost torej ni isto kot dobrodelnost, čeprav gre v obeh primerih za pomoč ljudem. Dobrodelnost namreč ni sistemski pristop, ampak je občasna prostovoljna pomoč posameznikov in organizacij.
Solidarnost torej pomeni celostno prizadevanje za pravično družbeno ureditev. Leta 2005 so OZN 20. december razglasile za svetovni dan človeške solidarnosti. Ta dan mednarodno skupnost opominja, da je svet ranljiv in da ogromno njegovih prebivalcev živi v stiski, pomanjkanju in revščini. In da ta dan ne bi šel mimo brez naše solidarnosti, poglejmo kaj lahko mi, kot družina v tem adventu storimo, da bomo bolj solidarni.
Solidarnost med generacijami
Če pomislimo, da smo in bomo vsi šli čez vsa starostna obdobja, je solidarnost več kot na mestu, da pomagamo mlajši in/ali starejši generaciji. Najstniki lahko solidarno darujejo nekaj svojega časa družinam znancev z majhnimi otroki, da si njihovi starši vzamejo nekaj trenutkov zase. Konec koncev bodo čez nekaj let verjetno tudi sami v podobni situaciji. Mlajše generacije smo lahko solidarne s starejšimi, ki so običajno ravno za bližajoče se praznike osamljeni, tako da jim namenimo kako uro svojega časa za pogovor in obujanje spominov. Starejši pa lahko svojo solidarnost izkažejo mlajšim že s prijaznim pogledom, tudi ko jim gredo cvileči in kričeči otroci skrajno na živce in se z ravnanjem njihovih staršev popolnoma nič ne strinjajo.
Solidarnost v svojem okolju
Da oseba, ki jo srečujemo skoraj vsak dan, morda celo naš prijatelj, potrebuje našo pomoč, pogosto spregledamo. Vsi vidimo plakate revnih in ubogih otrok na drugih celinah, pogosto pa spregledamo človeka, ki vsak dan hodi mimo nas in se ne zavemo, da morda ravno on potrebuje pomoč. Morda ne denarno. Morda le malce naše konkretne pomoči ali toplo besedo. Bodimo v adventu še posebej pozorni na dogajanje okoli sebe. Pomagajmo invalidu na pločnik, pospremimo starčka čez cesto, nesimo nakupovalne vrečke starejši gospe, ponudimo prevoz človeku, ki težko hodi ter kdaj osamljenemu človeku položimo kako darilce pred vrata.
Učimo otroke solidarnosti
Solidarnost ni nekaj, kar se bodo otroci naučili v šoli ali tekom življenja. Potreben je zgled in spodbuda že od njihovih prvih korakov in besed. Otroci so zelo čuteča bitja in stisko ljudi zaznajo običajno prej kot odrasli, le da si teh občutkov ne znajo razložiti. Bodimo starši tisti, ki jim te občutke ubesedimo. Ko nas otrok naslednjič vpraša: “Zakaj pa tista teta tako težko hodi?” ali pa “Zakaj te tisti stric prosi za denar?”, se le ustavimo za trenutek in otroku razložimo situacijo. Otroku je potrebno pojasniti, da je tak človek morda v stiski, da je morda bolan in predvsem, da potrebuje pomoč. Vendar nikar nato ne obrnite hrbta in ne odidite proč. Bodite zgled solidarnosti in pomagajte pomoči potrebnemu in spodbudite otroke, da enako storijo sami ali skupaj z vami. Če človeku, ki stoji pred trgovino in prosi za drobiž, kar se da neopazno porinete v dlan tisti evro, ki ste ga iztaknili iz nakupovalnega vozička, ste res darovali evro, a niste bistveno pripomogli k večji solidarnosti. Če pa spodbudite otroka, da stori to enako, pa ste storili prvi korak k boljšemu svetu.
Kaj pa “tista desetina”?
Ker je december za mnoge med nami tudi tisti mesec v letu, ki nas spomni na solidarnost, običajno pred prazniki darujemo del svojega presežka v dobrodelne namene. In preračunavamo, koliko evrov in koliko odstotkov bi dali? Sem in tja zasledimo kako spodbudo o tem, da naj bi v dobrodelne namene darovali desetino svojih prihodkov. In računamo. Desetino? In to decembra, ko je že tako ali tako toliko odhodkov zaradi daril in vseh čudovitih dogodkov? Običajno sami s sabo nato naredimo kompromis in darujemo le kak odstotek tistega, kar se je nabralo skozi leto. A priznajmo si, da bi vendarle zmogli več. Morda bomo nekoč sami v situaciji, ko bomo potrebovali. Spodbujajmo tudi tiste organizacije, ki se trudijo za ohranitev in spodbujanje naših vrednot. Podprimo jih.
Spodbujajmo tudi otroke in najstnike, ki že imajo svoj denar in/ali žepnino k solidarnosti in dobrodelnosti. Naj tudi oni izberejo nekaj ali nekoga, ki bi mu lahko darovali svojo desetino.
Naj nam bodo vsem v pogum Njegove besede: “Dajajte in se vam bo dalo; dobro, potlačeno, potreseno in zvrhano mero vam bodo nasuli v naročje. S kakršno mero namreč merite, s takšno se vam bo odmerilo.« (Lk 6,38)
foto: storyblocks.com
Za iskrene odnose. Pridružite se naročnikom iskreni.net!
Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!
