Mehurček, v katerem živimo na Iskrenih

Foto: Shutterstock

Na portalu Iskreni včasih dobimo komentar, da živimo v mehurčku. Objavljali naj bi le zgodbe o posameznikih in družinah, ki se jim stvari dobro iztečejo. Bližnji jih podprejo, sistem poskrbi za njih, v življenju kljub preizkušnjam najdejo moč in veselje. Po mnenju nekaterih naj bi bilo to v nasprotju z resničnostjo, ki je mnogo manj rožnata.

Na Iskrenih objavljamo precej zgodb ljudi, ki so se znašli v preizkušnji. O spopadanju z izgubo otroka, rakom, neplodnostjo, spontanim splavom, boleznijo v družini, otrokom s posebnimi potrebami, nenačrtovano nosečnostjo, izzivi v zakonu in pri vzgoji, ločitvijo. Če nas spremljate, veste, da ni teme, ki bi bila pretežka, da bi se je lotili. Res pa je, da se jih lotevamo drugače kot v večini medijev.

Zgodbe, ki navdajajo z upanjem

Na Iskrenih objavljamo resnične zgodbe slovenskih družin in posameznikov. Vendar o njih ne pišemo senzacionalistično ali tarnajoče, češ, poglejte, kako je vse grozno. Težkih zgodb je veliko, najdemo jih lahko na naslovnicah vsakega rumenega medija, da o družabnih omrežjih niti ne govorimo. Mi pa iščemo zgodbe, ki nas kljub preizkušnjam navdajajo z upanjem.

Najti družino, ki se je znašla v težki situaciji, ni težko. Čustvenih, finančnih in odnosnih stisk je ogromno. Toda nekatere zgodbe so izjemne, ker nas kljub preizkušnjam navdajajo z upanjem. Ni težko najti para, ki trpi zaradi neplodnosti. Težko je najti par, ki v zaupanju sprejme svojo neplodnost kot blagoslov. Ni težko najti dekleta, ki prezgodaj zanosi. Težko je najti takšno, ki z veseljem sprejme otroka, čeprav okoliščine niso idealne. Ni težko najti družine, ki se sooči z neozdravljivo bolnim otrokom ali njegovo smrtjo. Težko je najti družino, ki ob bolnem otroku ohrani veselje in zaupanje.

Takšne zgodbe iščemo na Iskrenih. Zgodbe, ob katerih se dvignemo in okrepimo svojo vero. Ne zato, ker bi si zatiskali oči pred težkimi situacijami, ampak zato, ker nas navdihujejo ljudje, ki v težki situaciji zmorejo dvigniti oči k nebu.

Zaupanje kot privilegij kristjanov

Sprejeti preizkušnjo z zaupanjem in veseljem ni niti enostavno niti samoumevno. Težkih družinskih preizkušenj se vsi bojimo in upamo, da nam bo z njimi prizaneseno. Toda kljub naravnemu odporu do vsega, kar je težko, gre za enega od temeljev krščanstva. Jezus ne pravi, da nam bo v življenju vedno luštno, ampak pravi: »Če hoče kdo iti za menoj, naj se odpove sebi in vzame vsak dan svoj križ ter hodi za menoj.«

Ohranjanje veselja v težkih situacijah je milost, ki pride od Boga. S človeškimi očmi trpljenje ni ne pravično ne logično. Proti njemu se borimo tako, da želimo imeti vse niti v svojih rokah. Kar se na koncu, tako ali drugače, ne izide, ker je življenje nepredvidljivo, naše moči pa omejene. Z vero v Boga pa vemo, da lahko mirno živimo le takrat, ko niti predamo v naročje svojega Stvarnika.

Ja, to je gotovo mehurček. In privilegij vseh, ki živijo v zaupnem odnosu z Bogom. Zaupanje v Boga pa seveda ne izključuje odgovornega odnosa do življenja in sveta. Bog nam je prepustil, da soustvarjamo svet in soustvarjati ga moramo odgovorno. Toda na koncu nam ne preostane drugega, kot da se v svoji majhnosti in nemoči vržemo v Njegovo naročje ter mu prepustimo vse tisto, česar sami ne zmoremo. In tega je, ne glede na našo situacijo, ogromno.

Verjamemo v Boga in sočloveka

Za sodobnega človeka, ki stremi k samozadostnosti, je takšen odnos do sveta naiven. Toda kristjani zares verjamemo, da se lahko zanesemo na Boga in na soljudi, po katerih Bog deluje. Vsakodnevne zgodbe nas utrjujejo v prepričanju, da ljudje stopimo skupaj, kadar vidimo stisko. Zberemo denar, prinesemo kosilo, organiziramo delovno akcijo, ponudimo tolažilno ramo, pomagamo po svojih najboljših močeh. Hvaležni smo, da živimo v državi, kjer sistem precej učinkovito rešuje stiske posameznikov. Sistemska pomoč pa gre z roko v roki s sočutjem in pomočjo soljudi.

Na Iskrenih verjamemo, da tam, kjer sta volja in ljubezen, je tudi pot. Z Božjo in človeško pomočjo. Kot sta v enem od naših intervjujev povedala starša dveh otrok s posebnimi potrebami: »Verjameva v srečne konce.« Zato boste na našem portalu še naprej lahko brali zgodbe ljudi, ki nas navdihujejo. Ker so v majhnih ali velikih stvareh prežete z zaupanjem v Boga in soljudi.