Male neumnosti desetih rudarčkov 4: Zimske radosti

Thumbnail

Naša družina je že od nekdaj oboževala zimo, saj je to pomenilo, da bomo iz prizidka ob hiši na dan privlekli vso mogočo in nemogočo kramo.

Ko je v Logatcu zapadel prvi sneg, smo se z veseljem podali na bližnji hrib, ki se je, preden so pod njim zgradili dom starejših občanov, imenoval Rusov grič. Po njem smo se navdušeno sankali vse do dne, ko smo doživeli nenavadno dogodivščino.

Našemu Peterčku se je v nekem trenutku utrnila ideja, da bo postavil rekord v doseganju daljine ter tako prehitel vse ostale brate in sestre. Na vrhu griča si je pod zadnjico namestil “smetišnico”*, se močno odrinil in zdrvel svojemu cilju naproti.

Ker je bil drobne postave je njegovo lahko telesce kar poletelo proti dolini. Njegova želja se je seveda uresničila, vendar pa se vse skupaj ni dobro izteklo.

Pod gričem je namreč tekel manjši potok, poln vseh mogočih primesi, ki so se iztekale vanj iz okoliških vikendov. Peterček si je očitno tako zelo želel zmagati, da je pri odrivu podrl rekorde, saj ga je odneslo tako daleč, da je dosegel sam potok, prebil led na površini in obtičal v ledeno mrzli vodi.

Peterček si je očitno tako zelo želel zmagati, da je dosegel sam potok, prebil led na površini in obtičal v ledeno mrzli vodi.

Zaradi debelega puloverja, kombinezona, čevljev, šala in kape se je komajda skobacal iz nje. Mi smo med smehom iz vode privlekli še rokavice, smetišnico in preostalo kramo ter ga počasi odvlekli proti domu. Za njim pa se je vso pot po cesti cedila »kristalno čista« sled.

Ob pogledu na nenaveden prizor naša mama vsekakor ni bila pretirano navdušena nad Peterčkovo željo po doseganju rekordov, on pa se vse od tistega trenutka dalje ni nikoli več sankal na tistem griču. Mislim, da »namakanje« v potočku, polnem primesi, ni bila ravno navdušujoča življenjska izkušnja.

Poleti s smetišnico

Nekoč je eden izmed rudarčkov predlagal, da si iz snega ob hiši zgradimo velikansko skakalnico. Ker smo želeli drseti čim dlje, sta se najstarejša brata pri svojem delu res potrudila ter pri gradnji uporabila vse svoje znanje, veščine in sposobnosti ter za nameček celotno progo še polila z ledeno vodo.

Naslednje jutro, ko smo se navdušeno spuščali po njej, smo ob pristanku sicer malce stisnili zobe, vendar smo bili nad doseženo daljino izjemno ponosni. Zmagal je seveda tisti, ki je ob pristanku na ledeni progi obdržal smetišnico* pod zadnjico in dosegel najbolj oddaljeno točko.

Vse skupaj je bilo res zabavno vse do naslednjega jutra, ko nas starša zaradi bolečin v hrbtenici nista mogla spraviti iz postelj.

Kar se Pavelček nauči, to Pavel zna

Mnogo bolj kot sankanje pa smo oboževali smučanje, ki nam je predstavljalo posebno strast. Ker je bila naša mami v mladosti učiteljica smučanja, smo, kot se spodobi, vsi že kmalu stali na smučkah. Bližnji hrib, kjer je bila postavljena vlečnica, nam je vsako leto služil za pripravo na smučarsko sezono. Ko pa so prišle na vrsto zimske počitnice, smo se vsi skupaj podali na slovenska smučišča, kjer smo resnično uživali.

Vsekakor je celotna zadeva zahtevala posebne priprave. Dan pred odhodom je moral vsak v garaži razstaviti vso svojo opremo. Vsi od prvega do zadnjega rudarčka smo ob steno postavili smučke, smučarske čevlje, čelado in vsa oblačila. Oče je ob koncu dneva vse temeljito pregledal, kajti nič ni smelo manjkati.

Nekoč, ko smo zgodaj zjutraj prispeli na smučišče, smo presenečeno ugotovili, da je naš Pavel doma namenoma pozabil smučarske rokavice. Na vprašaje, zakaj je to storil, se je zgolj zarežal in pripomnil: »Ne potrebujem dodatne krame, mene bo kar sonček pogrel«.

Med smučanjem je pritisnil mraz in ga je začelo močno zebsti v prste. Ponižno je priznal, da ga je sonce tokrat pustilo na cedilu. Ker pri sebi nismo imeli dodatnega para rokavic, se je moral sprijazniti s tem, da si je nadel rezervne sestrine nogavice, ki so bile debele, volnene in povrhu vsega še roza barve. Mislim, da je bila za našega Pavelčka to dovolj velika šola, saj se je od sramu skoraj pogreznil v tla. No, nečesa pa se je vendarle naučil in v prihodnosti ni nikoli več »pozabil« na smučarske rokavice.

 

* Smetišnica je drug izraz za lopatko, plastičen pripomoček za sankanje.

Foto: mitchelladvocate.com

Za iskrene odnose.
Pridružite se naročnikom iskreni.net!

Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!

Naroči se

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja