Simbioza med mamo in dojenčkom je ključna za zdrav razvoj novorojenčka

Vir: Unsplash

Poporodno obdobje je čas velikih socialnih, telesnih in čustvenih sprememb. Prihod novega člana prinese v družino poleg veselja tudi mnogo izzivov, saj rojstvo otroka postavi starša pred povsem novo preizkušnjo. Pomembno je, da mama in dojenček zaživita v simbiozi, pri vzpostavitvi katere pa ima ključno vlogo otrokov biološki ali krušni oče.

Za otrokov optimalni psihosocialni razvoj je potrebno, da je mati z njim v srečni in brezskrbni simbiozi, ki mora trajati vse do konca dopolnjenega 1. leta otrokove starosti.

Pozornost, ki jo je deležna ženska tekom nosečnosti, se po porodu nenadoma preusmeri na potomca. Pogostokrat se namreč zgodi, da okolico zanima le še novorojenček, skrb za zdravje in dobrobit matere pa je nehote potisnjena na stranski tir. Zdravje ne predstavlja zgolj odsotnosti bolezni, temveč telesno, duševno in čustveno blagostanje. Ženska, ki je ljubljena in podprta s strani moža lahko brezpogojno ljubi svojega dojenčka. Za njegov optimalni psihosocialni razvoj pa je potrebno, da je mati z njim v srečni in brezskrbni simbiozi, ki mora trajati vse do konca dopolnjenega 1. leta otrokove starosti. Za zdrav razvoj otroka v prvem letu življenja je torej ključna simbioza z njegovo mamo. Tudi oče je zelo pomemben, vendar predvsem posredno.

Katere matere lahko dosežejo sožitje z otrokom?

Simbioza ali sožitje je način življenja, kjer dva organizma večino časa preživita tesno povezana drug z drugim. Mati v našem primeru predstavlja “gostitelja”, ki otroku ne nudi zgolj zadovoljitve osnovnih fizioloških potreb, temveč ta od nje prejema tudi ljubezen, občutek varnosti in pripadnosti. Sožitje z dojenčkom lahko dosežejo matere, ki so ljubljene in se ne soočajo z različnimi skrbmi, kamor npr. sodijo: pomanjkanje osnovnih materialnih dobrin, strah pred izgubo zaposlitve, nerazrešena stanovanjska problematika, težave v partnerski zvezi. Tudi uspeh dojenja, ki predstavlja glavni vir otrokove prehrane v prvem letu življenja, je močno pogojen z materinimi čustvi.

Ne zadostuje zgolj fizična pomoč pri skrbi za dojenčka in sodelovanje pri gospodinjskih opravilih. Ustvarjanje bližine je nujno.

Mati mora biti dobro – kar pomeni, da ne zadostuje zgolj to, da je fizično zdrava, temveč se mora počutiti ljubljeno, izpopolnjeno, zadovoljno in sprejeto s strani svojega moža, da lahko brezpogojno ljubi svojega dojenčka.

Za nemoteno in dolgotrajno čustveno simbiozo z otrokom potrebuje trajen vir ljubezni. Kljub novi življenjski vlogi je v prvi vrsti namreč še vedno ženska in soprog mora nanjo gledati kot na partnerico in ne zgolj kot na mamo svojega otroka. Izpopolnjujoča zakonska ali partnerska zveza je torej ključna za dobrobit celotne družine.

Od začetka zaznamovani otroci

Otroci, ki se rodijo v družinah, kjer so prisotni alkohol, droge ali nasilje so zaznamovani že od samega začetka. Alkoholizem je eden izmed najbolj perečih problemov slovenske družbe. Uničuje družino, ki si zaradi nevednosti in nemoči sama ne more pomagati.

Mati, katere partner je alkoholik ali nasilnež, ne zmore ustvariti simbioze z dojenčkom. Ves čas živi v strahu. Ker ni ljubljena, tudi ne zmore brezpogojno ljubiti svojega otroka. Še vedno sicer lahko poskrbi, da je dojenček nahranjen, previt, umit, toda otrok živi v čustvenem uboštvu. Pomanjkanje materine ljubezni mora v takšnih okoliščinah nujno nadomestiti druga oseba (npr. sorodniki), v nasprotnem primeru se pri otroku kasneje lahko pojavijo posledice, kot so težave v šoli, prestopništvo, mladoletni alkoholizem.

Vloga očeta in okolice je ključna

Mlada mati je zaradi odsotnosti partnerjeve ljubezni pogostokrat razdražljiva, jokava in tesnobna. Pomanjkanje podpore s strani moža in bližnje okolice, nizko samospoštovanje ter nezadovoljstvo v partnerski zvezi, so dejavniki, ki lahko po porodu še dodatno pripomorejo k nastanku poporodne depresije.

Babice, ki se pri svojem poklicnem delu srečujemo z nosečnicami, se na predporodnih pripravah posvečamo tudi partnerjem in jim predstavimo nujnost povezanosti med staršema po rojstvu otroka. Ne zadostuje zgolj fizična pomoč pri skrbi za dojenčka in sodelovanje pri gospodinjskih opravilih. Ustvarjanje bližine je nujno, da se mlada mati počuti dobro.

S spolnostjo je sicer priporočljivo počakati do prvega poporodnega pregleda pri ginekologu, vseeno pa lahko soprog z dotiki in nežnostjo poskrbi, da se ženska počuti ljubljeno. Tako izpopolnjena bo lahko z brezpogojno ljubeznijo poskrbela za svojega dojenčka.

Viri:

  • Pajntar M., 2004. Nosečnost in vodenje poroda.
  • Rugelj J., 2015. Pot samouresničevanja. Zdravljenje in urejanje zasvojencev in drugih ljudi v stiski. Priporočnik za zdravo in ustvarjalno življenje.
  • Skočir A P., 2005. Glavne značilnosti poporodne depresije. Obzor. zdr. N 2005; 39: 119–29.

Za iskrene odnose.
Pridružite se naročnikom iskreni.net!

Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!

Naroči se

Komentarji

  1. “Za otrokov optimalni psihosocialni razvoj je potrebno, da je mati z njim v srečni in brezskrbni simbiozi, ki mora trajati vse do konca dopolnjenega 1. leta otrokove starosti.”

    hahaha iskreni.net, saj ne morem verjeti, toliko strokovne literature povsod, vi pa viri vlečete iz leta 2004 in 2005. A vam jaz svetujem kakšen vir, ki je bolj kompetenten od vaših, pa še Ruglja ste zraven vmešali, ki je govoril, da so ženske krive za to, kaj se sinovom dogaja.

    Mati bi morala biti z otrokom doma do dopolnjenega 3. leta starosti, to vsak normalen psihoterapevt in res normalni strokovnjaki poudarjajo. Vrtec od 3. leta naprej, ker takrat otrok že razume, kam gre. Prej pa ne. In za to bi morala država poskrbeti, da bi mati lahko bila tri leta doma. Zelo bi se splačala kasneje. Samo mati bi morala biti čustveno uravnovešena, zrela osebnost. Ne pa mame, ki imajo otroke samo zato, da vlečejo visoke otroške dodatke in socialno pomoč.

  2. Zelo dobro napisano, lepo da za spremembo nekdo izpostavi mamo in zelo pomembno vlogo njenega dobrobitja! Več kot dobrodošlo v svetu kjer se po porodu vse vrti samo še okoli otroka. Notranji mir, sreča in lep partnerski odnos so ključni.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja