
Ana Angela Kumer je žena in mama dveh predšolskih otrok. Zadnjih šest let je bila kot dula oz. porodna spremljevalka prisotna pri več kot dvajsetih porodih. Je tudi svetovalka za dojenje. Svoj prosti čas namenja povezovanju in negovanju odnosov v svoji družini in okolici, kjer živi.
Kdo je dula? Kakšna je njena vloga?
Dula spremlja žensko oz. par med nosečnostjo, porodom in v poporodnem obdobju z namenom, da pomaga do čim bolj prijetne, varne in izpolnjujoče porodne in poporodne izkušnje.
Ko se ženska odloča za dulo, je ključno, da izbere takšno, s katero lahko splete vez zaupanja. Na prvem srečanju, ki je vedno brezplačno, vsaki nosečnici poudarim, da ni nič hudega, če se ne odloči zame. Zavedam se, da vstopam v izjemno intimen in svet prostor, zato spodbujam žensko oz. par, naj pri odločitvi sledi sebi.
Z nosečnico in njenim partnerjem se potem skupaj pripravljamo na porod. Poskušam ju čim bolj informirati in opolnomočiti. Predelamo, kaj lahko ženski pri porodu pomaga, pogovarjava se o njenih strahovih, upanjih, sanjah, pa tudi o tem, kaj lahko pričakuje v realnosti. Med porodom skrbim za to, da se porodnica počuti varno, da je negovana, slišana in spoštovana v svojih potrebah. Pomagam ji, da ohranja zaupanje v svoje telo, svojo moč in porodni proces. Seveda kot dula poznam tudi širok nabor tehnik, ki pozitivno vplivajo na porodni proces. Med porodom podpiram partnerja, da je čim bolj aktivno vključen in v podporo bodoči mamici. Moje osnovno vodilo je: »Kako si bosta onadva zapomnila to, kar se dogaja?«
Kaj pa priprava na poporodno obdobje?
Ja, med nosečnostjo se pripravljamo tudi na poporodno obdobje in na izzive v partnerski zvezi. Vsi si radi zamišljamo čudovite družinske trenutke, vendar je treba biti po porodu potrpežljiv. Otroci včasih niso tako idilični, kot smo si zamišljali. (smeh) Ravno tako mi nismo tako idilični starši, pa tudi partner ni takšen, kot smo si predstavljali. Zelo pomembno je, da v novonastali situaciji najdemo skupni jezik in svojo pot, ki bo morda čisto drugačna od prijateljičine ali tiste iz knjige.
Najpomembnejša se mi zdi naravnanost – da ženska porod doživlja kot nekaj, kar zmore in kar je fizično mogoče. Še prej pa mora biti iskrena do sebe in ozavestiti svoje želje, pričakovanja in strahove.
Če se ženska odloči za spremstvo dule, to pogosto velja za kompliciranje. Številne mame se za dulo odločijo šele pri drugem porodu, potem ko imajo za seboj težko prvo porodno izkušnjo. Na kakšen način prisotnost dule olajša potek poroda?
Prvi razlog je medicinski. Raziskave kažejo, da porod v spremstvu dule poteka lažje, z manj intervencijami za mamo in otroka. Poleg tega imajo ženske z dulo statistično gledano boljšo porodno izkušnjo. Tudi poporodno povezovanje med starši in otrokom je lažje. Všeč mi je izjava Ine May Gaskin, avtorice Modrosti rojevanja: »Če bi bila dula v obliki tablete, bi bilo neetično, če je ne bi vzeli.« Prisotnost dule je prvi korak k zavestnemu starševstvu, žensko spodbuja k raziskovanju lastne notranjosti, strahov, želja, tistega, kar je res njeno.
Vse več žensk to išče že v prvi nosečnosti, še več pa je žensk, ki se za prisotnost dule odločijo pri drugem porodu. Enostavno si želijo drugačne porodne izkušnje, kot so je bile deležne. Porodnice, ob katerih je prisotna dula, namreč na drugačen način začnejo svoje materinstvo. Žensk se ne da primerjati med sabo, lahko pa primerjamo, kakšno izkušnjo poroda bi imele z ali brez dule.

Kaj se ti zdi najpomembnejše pri pripravi na porod in materinstvo?
Najpomembnejša se mi zdi naravnanost – da ženska porod doživlja kot nekaj, kar zmore in kar je fizično mogoče. Še prej pa mora biti iskrena do sebe in ozavestiti svoje želje, pričakovanja in strahove. Nujno je, da ve, kaj si želi in zakaj se ji zdi to važno. Pomembno je tudi, da med pripravo na porod najde svoje vire moči. Na kaj se bo oprla takrat, ko ji bo najtežje in bo obupavala?
Pomembno je tudi zavedanje, kakšne posledice in stranske učinke imajo lahko določeni posegi in zdravila na mamo in njenega otroka. Če v igri ne bi bil otrok, ženske ne bi imele pomislekov za poseganje po epiduralni analgeziji in bi lažje sprejele določeno tveganje, ki spada zraven. Za svojega otroka pa marsikatera ženska ni pripravljena tvegati in si želi izbrati tisto, kar je najboljše zanj. Pri tem je zelo pomembno, da ve, zakaj se je tako odločila. To dela za prihajajočega otroka in zanj želi ostati močna.
Dule poudarjate pomen nemedikaliziranega, pogosto rečemo naravnega poroda. V čem se tak porod razlikuje od poroda z zdravili za lajšanje bolečin, umetnimi popadki, epiduralno analgezijo?
Porod brez zdravil in posegov, porod, ki se odvije spontano, je najbolj zdrava oblika poroda. To ne izključuje varnega okolja in usposobljenega osebja, ki porod spremlja in poseže v primeru zapletov. Vendar velika večina porodov najbolje poteka brez kakršnega koli vmešavanja v proces. Tak porod spoštuje naravni ritem in je za otroka najbolj nežen. Treba se je zavedati, da vsako sredstvo in vsak poseg predstavljata določeno tveganje. Pri tem je treba upoštevati, da smo si ženske zelo različne, in to vključiti v proces odločanja.
Da se ženska lahko odloči, pa rabi informacije. Na žalost porodnice pogosto nimajo informacij oz. imajo le tiste, ki jih dobijo od določene zdravstvene ustanove. Ampak že te informacije se med seboj razlikujejo. V nekaterih slovenskih porodnišnicah recimo ne izvajajo porodov z medenično vstavo, ampak se takšni otroci avtomatično rodijo s carskim rezom. Porodnicam povedo, da tako pač je, čeprav to ni podprto z znanstvenimi argumenti. Pravilna informacija bi bila, da oni ne izvajajo porodov v medenični vstavi, jih pa izvajajo nekatere druge porodnišnice, zato gre ženska lahko rodit tja, če to želi.
Vse več žensk dulo išče že v prvi nosečnosti, še več pa je žensk, ki se za njeno prisotnost odločijo pri drugem porodu. Enostavno si želijo drugačne porodne izkušnje, kot so je bile deležne.
Torej je smiselno, da ženska pred porodom obišče porodnišnico, morda celo več porodnišnic, in se pozanima o porodni praksi?
Rada bi poudarila, da ne želim nikogar strašiti pred porodnišnicami. Nobena ženska ne bi smela iti s strahom v porodnišnico. Se je pa dobro zavedati, da se bo porodnica verjetno morala zavzeti za svoje želje. Če bo želela, da se jih upošteva, bo morala imeti zelo jasno predstavo o tem, kakšne so njene želje, in biti odločna pri njihovem izražanju. Želje je treba izraziti jasno, nato pa biti pripravljen sprejeti, da stvari včasih ne gredo po načrtih. Prav je, da si zamislimo idealni scenarij, na koncu pa moramo sprejeti tudi dejansko stanje. Tako kot pri poroki. Načrtujemo svojo sanjsko poroko, vendar na koncu ne smemo biti razočarani, če npr. dežuje. Brez načrta in jasne predstave o tem, kaj si želimo, poroko težko organiziramo.
Med porodnišnicami so velike razlike, zato je pametno, da se nosečnica osebno oglasi tam in postavi konkretna vprašanja, npr.: »Kakšen odstotek prerezov presredka imate pri prvorodkah?« Na uradnih predstavitvah je namreč vse predstavljeno pozitivno. Na vsako vprašanje, kaj porodnišnica omogoča, je odgovor pritrdilen. Praksa pa je drugačna. Če si ženska želi poroda v vodi, naj zato ne vpraša samo, ali porodnišnica to omogoča, ampak koliko žensk dejansko rodi v vodi. Tako bo dobila bolj realno sliko, kaj lahko pričakuje.
Za primerjavo: po trenutno razpoložljivih podatkih v nekaterih porodnišnicah prerežejo presredek v 3 % primerov, v drugih v 25 % primerov. Pri prvorodkah je ta odstotek še precej višji: nad 40 %. V vsaki porodnišnici tudi povedo, da lahko ženska rodi v katerem koli položaju. Statistika pa zelo jasno govori, da v določenih porodnišnicah večina žensk še vedno rojeva na hrbtu, v polsedečem položaju.
Kako na dule gledajo zdravstveni delavci v porodnišnicah? Uspete z njimi vstopiti v dialog in sodelovati?
V večini porodnišnic sta dovoljena dva spremljevalca, torej partner in dula. V nekaterih porodnišnicah pa to še vedno ni mogoče. Sama sem bila kot dula prisotna v različnih porodnišnicah in nikjer nisem imela slabe izkušnje. Kot duli mi je pomembno, da z zdravstvenimi delavci vzpostavim spoštljiv odnos. Dule podpiramo bodoče starše in nismo tam, da bi povzročale trenje, ampak spodbujamo dobro sodelovanje med porodnico in osebjem. Zanimivo je, da nosečnici, ki pride v porodnišnico z dulo, ponavadi že dodelijo takšno babico, ki je bolj odprta za sodelovanje. Nekatere babice tudi zanima, kaj delamo dule, najpogosteje pa gre za obojestransko izmenjavo znanja. Menjavanje položajev, tehnike sproščanja, masaža in druge stvari, ki jih počnemo dule, v resnici niso alternativa, ampak običajni del naravnega poroda.
Je to, da ženska poroda ne čuti, največji luksuz, ki ji ga lahko ponudimo v 21. stoletju?
Med porodom je ženska izjemno ranljiva, razgaljena, občutljiva. V tistih trenutkih je ključno, da se počuti slišano in spoštovano. Kako jo lahko okolica podpre, da se med porodom ne bo počutila kot številka ali objekt?
Pomembne so že malenkosti, npr. da porodnico toplo pozdravimo in si vzamemo trenutek, da vidimo, kaj se ji dogaja in kako se počuti. Za lep porod se mora ženska umiriti, vendar mora prej pogosto dati iz sebe tisto, kar jo teži. Zunanje vedenje izraža notranje stanje. Če ženska kriči, pomeni, da se počuti nemočna, da je v stiski in si želi biti slišana. Če le imamo čas, tega ne bi smeli potlačiti. In pri porodu imamo običajno čas. (smeh)
Pomembno je tudi, da se brez soglasja ne vstopa v intimni prostor porodnice, v slogu: »No, zdaj si tukaj in te bomo popedenali.« Vzpostaviti je treba spoštljivo komunikacijo in varen prostor. Se pa zgodi, tega žal ne morem zanikati, da ženske postanejo žrtev sistema in se jim med porodom zgodi krivica.

Si bila kdaj priča kakšni preživeli porodni praksi, s katero se porodnica ni strinjala?
Večkrat se zgodi, da zdravstveni delavci med porodom prerežejo presredek, ne da bi na to opozorili. Dula porodnico opozori, če se pripravlja kaj takšnega. Zdravstveni delavci bi morali sicer za vsak poseg dobiti soglasje in omogočiti informirano izbiro, vendar se to ne zgodi vedno. Seveda se dula nikoli ne odloča namesto para, lahko pa mu da možnost, da se odloči sam. Paru pomaga, da sploh ve, kaj vprašati, in spodbuja k vzpostavitvi dobre komunikacije.
Doživela sem tudi, da je babica takoj po rojstvu stisnila popkovnico, da je ta prenehala utripati, čeprav je imela mamica v porodnem načrtu napisano, naj popkovnica ostane nedotaknjena, dokler utripa. To je pomembno, da lahko čim več krvi iz placente steče k otroku, poleg tega pa utripajoča popkovnica otroka še več minut po rojstvu oskrbuje s kisikom. Kar ni zanemarljivo, če pride do dihalne stiske.
Kako pa je z gibanjem med porodom? Po porodu še vedno marsikatera ženska pove, da je morala ves čas ležati.
V določenih porodnišnicah se gibanje še vedno omejuje. Za to razen v izjemnih primerih ni nobenih znanstvenih argumentov, za porod pa je celo kontraproduktivno.
Zakaj je lepa porodna izkušnja za starše tako pomembna? In kaj sploh pomeni »lep porod«?
V porodnišnicah velja, da je najbolj sodoben porod takšen, pri katerem je ženska mirna, se pogovarja, ne kriči. To se ponavadi doseže z epiduralno analgezijo, zaradi katere ženska ničesar ne čuti. Na videz je takšen porod precej prijaznejši od poroda v sosednji sobi, kjer ženska stoka in vpije, da ne more več, okolica pa navija zanjo. Zdi se nam, da je to, da ženska ne čuti, največji luksuz, ki ji ga lahko ponudimo v 21. stoletju. Vendar raziskave kažejo, da je več poporodnih depresij pri ženskah, ki niso imele možnosti občutiti svojega poroda. Ženske se težje povežejo z otrokom. Kot da znotraj njih ne bi prišlo do določene transformacije.
Menjavanje položajev, tehnike sproščanja, masaža in druge stvari, ki jih počnemo dule, v resnici niso alternativa, ampak običajni del naravnega poroda.
Izpolnjujoč porod ni nujno nezahteven. Enako kot to velja za življenje. Lahko rečem, da imam lepo življenje, čeprav je zahtevno in polno izzivov. Marsikdo, ki mu je dano vse in živi zelo lagodno, pa svojega življenja ne doživlja kot lepega. Izpolnjujoča porodna izkušnja pomeni, da je šla ženska skoznjo po svojih najboljših močeh in da jo je okolica pri tem spodbujala. Da se je počutila spoštovano, ne pa poteptano in osramočeno. Porodna izkušnja je za ženske najbolj zahtevna izkušnja v življenju, hkrati pa je to trenutek, ko smo v največji polnosti ženske.
Izpolnjujoč porod je izredno pomemben, saj vpliva na celotno nadaljnje življenje. Vpliva na to, kako bo ženska videla samo sebe. Vpliva tudi na to, kako bo doživljala svojega otroka. Po težki porodni izkušnji je treba več energije nameniti okrevanju, zato je težje na prvo mesto postaviti drugo bitje. Otrok nam kaže zrcalo, težko je on dobro, če mi nismo. Tudi za partnerja je zelo pomembno, da svojo izvoljenko vidi srečno in zadovoljno. Če je partner prisoten pri izpolnjujočem porodu, je na mamico izredno ponosen. Zagleda jo v čisto drugačni luči.
Poglej tudi naročniške vsebine:
Miha Kramli: Zasvojenost s pametno tehnologijo se lahko prične že v maminem naročju
Mag. Mojca Košič: Kako urediti dom po meri otroka?
Fizioterapevtka Iva Weingerl: Najpogostejše težave v nosečnosti in kako si pomagati
Za iskrene odnose. Pridružite se naročnikom iskreni.net!
Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!
“Številne mame se za dulo odločijo šele pri drugem porodu, potem ko imajo za seboj težko prvo porodno izkušnjo.” In “statistično gledano” imajo “ženske z dulo boljšo porodno izkušnjo”. AMPAK statistično gledano imajo ženske vedno boljšo porodno izkušnjo z drugim porodom. Hecno, ne?
Ne vem kaj je narobe z OČETOM pri porodu?! Pomebne so dobre pripave na porod za OBA starša. Bil prisoten pri VSEH porodih in kmalu bi lahko nadomestil “babico”. Če ni zapletov in v 90% jih NI! lahko ženska rodi sama! No, telesno lahko. Mentalno pa v današnjem času ne more zamenjat baterij v daljincu, ampak do tu smo prišli. V moji družini so za kolikor nazaj nam je znano, pri porodih bili OČETJE (oz. glava družine), ena odrasla ženska (lahko najstarejša hči, “teta” ali soseda), ter kak mlajši od otrok, ki je nosil stvari k postelji. Torej tri osebe. Ostali so bili zunaj in molili. Torej ustvarjali pozitivno energetsko klimo okoli porodnice. Izjemoma, če je bilo kaj narobe, se je klicalo kako bolj izkušeno babico oz. zdravnika. Ampak ko si klical zdravnika je poleg prišel že tudi pogrebec, da je vzel mero za krsto. Statistično gledano je umrla vsaka deseta ženska pri statistično 10 porodih. Torej en porod od 100 je bil smrten. To je 1% smrti pri porodu v časih, ko zdravstvene oskrbe praktično ni bilo. Sem potomec mame, ki je rekla “rešite otroka” in se poslovila … Če bi ne bilo njene žrtve, tudi tega ne bi brali.
In ob taki inflaciji očetov v naši družbi, ko ženske že rožne vence molijo o tem kako ni več normalnih moških, kako so sami mamini sinčki, se vprašam čemu: Zaplodi ga on. To šele oplojeno jajčece. To še ni človek, pa se “pravoverni” postavite na trepalnice! Nato se v nekem trenutku v zarodek naseli duša. Takrat pa oče že trdovratno služi denar, da bo “postlal”. V to ga žene žena in nagon. Natro manjka pri porodu, ker je ona raje vzela dulo. Ker mu ne zaupa. Zato si sam ne zaupa! Zato mu kasneje otrok ne zaupa … moški potem, odrinjen od žene, postane prinašalec dobrin in ugodja v hišo. Otrok odrašča bolj kot ne sam, še posebej tisti, ki se ločijo po nekaj letih, ker jih naženejo žene. V osnovni šoli ima ta otrok 95% ženske okrog sebe, ki ga uče. V srednji se šel sooči z nekaj moške energije in šele na faksu, če do tam pride, je pod moško komando. Nato ima, 90-100% vzgojen izključno s strani žensk, svojo družino …
Bravo, Tomaž in še enkrat bravo. Tako je, malo poglejmo v preteklost, pa bomo videli, kaj se je dogajalo z dojenčki, ki so se rojevali in materami seveda, ki so rodile. Koliko jih je ostalo živih?
Iskreni.net na eni strani kritizirajo družbo, ki je zblaznela in odriva očete stran, na drugi strani pa favorizira dule, da je prisotna pri porodu. Čisti feminizem tudi na iskreni.net.!
Če je pri porodu prisotna dula, to ne izključuje ali odriva očeta kot ste napisala. Ravno obratno. Dula je tam, da tudi očeta podpira in mu pomaga z nasveti kako lahko še bolje podpre svojo partnerko. Dula je tam za mamo, očeta in otroka-torej za družino. Vsi skupaj pa delujejo lahko kakor team.
Pozdravljeni,
Napisali ste, da moški manjka pri porodu, ker je žena raje vzela dulo, ker mu ne zaupa in potem neha tudi moški zaupati sebi in moški postane odrinjen. Tukaj vas moram popraviti, saj se motite. Namen dule pri porodu je ravno obraten. Lahko raziščete še kaj na to temo. Namen dule nikakor ni odriniti moškega, saj je dula tam za mamo, očeta in otroka torej za celotno družino. Dula vodi priprave na porod kjer je zelo zaželjeno, da sta prisotna oba starša. V porodnišnico pa spremlja dula mamo in partnerja. Med porodom podpirata mamico partner in dula. Vsak na svoj način. In dula lahko poleg mamice podpira tudi njenega partnerja, naprimer z nasveti, idejami kako lahko on še bolje podpre svojo partnerko ali pa ga podpira, če moški postane zaskrbljen. Vsi skupaj tako delujejo kot team pri porodu.
Porod vodi babica, ob porodnici je običajno prisoten tudi mož, ki nudi moralno spodbudo in pomoč. Meni osebno se zdi, da je dula nepotrebna. Ampak, če se nosečnica tako odloči in če se njej zdi to v redu, zakaj pa ne.
Če se stvari zakomplicirajo, če se popadki vlečejo, otrok pa se nikakor ne more poroditi, se porod običajno konča s carskim rezom ali pa z vakuumskim porodom. V tem primeru tudi dula ne more prav nič pomagati.
Tako je, modro morje.
To je tako, ko ti razni terapevti, fizioterapevti govorijo, kako moraš skrbeti za svoje telo, da se ne bo predčasno staralo, ko ti rečejo, da je to samo izgovor, npr. degenerativne spremembe, dednost – ja, ko deluješ preventivno, je vse vredu. Ko pa potrebuješ zdravnika, ko je treba iti na operacijo, pa ponavadi ti terapevti utihnejo. Nihče od nas ne ve, pa če je še tako zdrav, kdaj se mu bo zgodilo (Bog ne daj), nekaj, ko bo moral v bolnišnico, ko bo moral doživljenjsko jemati zdravila (npr. jaz moram jemati euthyrox, ker nimam ščitnice), oni te pa obsojajo.
Zavzemanje za naravni porod ne pomeni zavračanja medicine in farmacije na splošno.
Barbara, kdo vas obsoja, ker morate jemati zdravila? Spremljam vaše komentarje na iskrenih in imam občutek, da se pogosto počutite napadeno in stvari zelo osebno jemljete. Očitno vas tudi glede poroda nekaj žuli, da ste tako burno reagirali na ta članek. Hvala Bogu, imajo nekatere mamice lepe porodne izkušnje, h katerim so lahko pripomogle tudi dule.
Oprostite, Vesna, vedno ko je na iskrenih kakšen članek, vedno zagovarjajo to, da je treba povedati ljudem vso resnico, povedati vse možnosti, ki jih imamo na voljo. Potem pa se neka zadeva predstavlja kot sveta in točno to je v tem članku. Čeprav je res mali odstotek žensk, ki bodo imele dule. Jaz nisem proti dulam, naj pa se neha to imeti za edino zveličavno, ker v tem članku je vse, kar piše o dulah, edino, kar bi moralo veljati.
Sama sem imela porod v porodnišnici, nič rezana, naraven porod. Zato sem srečna. Poznam jih pa ogromno, ki so se sekirale, ker so imele carski rez, druge, ki so si čisto drugače predstavljale porod, pa so bile razočarane. Ničesar ni 100 %
“Je to, da ženska poroda ne čuti, največji luksuz, ki ji ga lahko ponudimo v 21. stoletju?”
Resnično ne vem, ali se je vam čisto odpeljalo? Ne morem drugega napisati kot to. Ja, nosečnost naj bi potekala v večini brez težav, tudi porod naj bi potekal običajno brez posebnih težav.
Vendar govoriti o tem, da če ženska ne čuti poroda, je pa to nekaj groznega. Halo? Ob tem, da je toliko in toliko žensk že v nosečnosti pod zdravniškim nadzorstvom. Ob tem, da je toliko in toliko težav že pri sami zanositvi, oziroma da so ženske sedaj starejše kot v preteklosti, kot rojevajo. Ob tem, da ima toliko in toliko žensk že iz preteklosti neke težke izkušnje, npr. z izvenmaterničnimi nosečnostmi, spontanimi splavi. Točno to sem doživela tudi jaz. In da ne bi zaupala babici, ginekologinji oziroma ko sem rodila, sem rodila v celjski bolnišnici in moram reči, da sem bila zelo srečna, ker nisem bila rezana, porod je bil naraven, vendar sem trpela. Ne morem drugače opisati poroda.
Ne vem, ali bo dula prevzela odgovornost, ko se bo kaj zakompliciralo. Kdo v takem primeru prevzame odgovornost? Koliko je žensk, ki resnično brez težav rodijo? Olepševati stvari, to ni lepo.
Dejte nehati romantiko zganjati iz poroda. Ker ne poznam nobene, ki bi rodila brez bolečin. Ne vem, kako si predstavljate, da vse ženske začnejo iskati dule in vam verjeti.
Pa še to vprašam, koliko žensk si lahko privošči dulo? Koliko to stane? Prosim, če napišete tudi celoten znesek spremljanja.!
“Dule poudarjate pomen nemedikaliziranega, pogosto rečemo naravnega poroda. V čem se tak porod razlikuje od poroda z zdravili za lajšanje bolečin, umetnimi popadki, epiduralno analgezijo?”
Dosti imam jaz tega norenja okrog tega, da pri določenih zadevah, npr. pri porodu zdravila niso potrebna. Dejte nehat, potem zdržite vse bolečine, ko se npr. poškodujete, ko si zlomite nogo, ko imate angino, ko imate razlitje slepiča in ostale zadeve. Kako morete to napisati?
Ja, vsi se strinjamo, da ljudje preveč zdravil jemljejo. A potem ne potrebujemo več zdravnikov? Mogoče, ko si zlomite nogo, naj nek terapevt to pozdravi. Ko se vam razlije slepič, ne vem kdo bo to operiral. Ko boste šli na operacijo zob, ne vem, kako boste zdržali v bolečinah?
Bravo, Barbara!
Največ poporodih depresij ne nastane zato, ker matere niso čutile bolečin pri porodu, pač pa zato, ker so jih čutile preveč, ker je šlo za travmatični porod, so se pri porodu raztrgale, ali doživele kakšno poškodbo rodil. Da ne govorim o tem, če se novorojenček rodi bolan, ali je kako drugače prizadet. Potem je tu še utrujenost, neprespanost in v tem primeru pride hitro do depresije.
Hčerka od moje sestrične je pri porodu imela epiduralno analgezijo in je rekla, da je bila to čudovita izkušnja.
Bodimo pošteni, bodimo odkriti, porod ni neka romantika, je trdo delo! Čudovito je, ko si za ta trud poplačan in dobiš zdravega otročička.
Kar se tiče lajšanja bolečin, hvala Bogu, da se jih lahko olajša. Nismo vsi heroji in tudi svetniki ne.
Sama priznam, sem imela srečo, imela sem hitre in nekomplicirane porode, za to pa nimam čisto nobene zasluge. Najbrž mi je bilo to po naravi dano.
In je velika razlika: lahko rodiš v dveh urah, lahko pa se mučiš v popadkih dva dni…
Bravo, modro morje!
Razlika med porodom in ostalimi zadevami, ki jih opisujete, je v tem, da je porod fiziološka zadeva, vse ostalo pa je patologija. Zato je tudi bolečina pri porodu načeloma fiziološka in se jo da drugače zdržat, kot pa je recimo bolečina pri razlitju slepiča. Kar pa ne pomeni seveda, da porod ne boli.
Sama imam za sabo 4 porode. Samo pri prvem porodu sem imela zdravila za lajšanje bolečine, ki pa sem jih pri naslednjih odklonila. Sem se trudila sodelovati z bolečino in je šlo. Čeprav sem vsakič vmes rekla, da bom umrla od bolečin, bi se ponovno odločila za naravni porod. Ker je bila izkušnja toliko drugačna kot pri medikaliziranem porodu. Seveda bi se v primeru zapletov oz. celodnevnega rojevanja potem verjetno odločala drugače.
“Med porodnišnicami so velike razlike” – ja verjetno se bo mamica iz primorskega konca, ko bo imela popadke, vozila na drug konec države, da bo rodila, ker v murskosoboški porodnišnici pa so npr. bolj naklonjeni željam porodnic.
Ja, dejansko obstajajo mamice, ki s(m)o se s popadki peljale na drug konec države, da smo rodile v porodnišnici, ki je bolj naklonjena željam porodnic oz. naravnemu porodu.
Tudi prav, hvala Bogu se je srečno za vas izteklo. Mogoče se za katero ni.
Ja, iz Nove Gorice se bo porodnica peljala rodit v Mursko Soboto, po poti se bo morala ustaviti v postojnski porodnišnici, ker je otrok na poti in je velika sila…
Ma dajte no, vsaka porodnišnica ima usposobljen strokoven kader.
Kakšno kompliciranje in kakšni kaprici. In porodni načrti. Vsak porod je drugačen. Mislim, da moramo kljub vsemu zaupati zdravstvenemu osebju, ne jim mahati s porodnimi načrti. Verjetno babice komaj čakajo take porodnice, ki jim molijo pod nos porodni načrt.
Evo, sem našla še njen cenik:
https://ana.kumer.info/ponudba
Dragi “Barbara”, “modromorje”, “Tomaž” … Neverjetno, koliko gneva zato, ker nekdo izrazi mnenje, ki se ne sklada z vašim. Kako nezrelo, da ne uvidite, da gre pri intervjuju za pogovor z osebo, ki poda svoj lasten pogled na neko področje. Branje različnih intervjujev, zgodb, mnenj širi obzorja in pogled, pa čeprav se z njimi morda ne strinjamo. Bi si želeli brati samo intervjuje z ljudmi, ki mislijo natanko tako kot vi? Logično je, da bodo zdravnik, babica ali dula isto stvar predstavili na drugačen način. Ravno v tem je čar!
Bi enako žaljivo napadli vrtnarja, ki bi predstavil svoj pogled na naravno zatiranje škodljivcev? Ker pač obstajajo pesticidi in naj ljudje nehajo komplicirati z “alternativo”? Bi se enako zgražali nad ljudmi, ki najamejo vrtnarja, da jim uredi vrt, čeprav vi to zmorete sami? In se zgražali, ker vrtnar za svoje storitve celo zaračuna?
Vaši komentarji kažejo samo na vašo lastno omejenost, agresivnost in frustracijo, ker vas nihče ne vpraša za mnenje. Zato pa morate imeti vedno zadnjo besedo.
Meni se zdi intervju odličen, dula Ana pa daje vtis modre in zrele ženske. Njeno razmišljanje mi je dalo misliti. Hvala za kakovosten prispevek.
Z moje strani ni bilo in tudi ni nobenega gneva. Napisala sem samo svoje mnenje, ki je morda drugačno od tistega, ki je bilo napisano v članku. In kaj zato? Vsi res ne moremo misliti enako.
Moje mnenje je, da je dula nepotrebna, če jo kakšna nosečnica ima in se ji zdi to v redu, pa je to njena odločitev. Zakaj pa ne?
Midva sicer nisva imela dule ob porodu, sva se pa pri njej pripravljala na drugi porod. Tudi zaradi finančnega vidika. Enkrat sva se tudi pripravljala pri babici. Jaz pa tukaj vidim samo dodano vrednost. Ne da bi romantizirala porod. Porod je porod. Kakorkoli je nekaj čudovitega, ko rodimo otroka, čeprav je lahko zelo intenziven in boleč..
Mislim da je bolj romantiziranje moških kdor misli, da vsak moški instinktivno kar ve kako lahko pomaga pri porodu. Nevem za druge, ampak midva sva se tega morala naučiti. In danes mi je mož nepogrešljiv pri porodu ne samo zato ker je tam, ampak tudi ker dejansko ve kaj konkretno lahko pripomore. Tak porod par poveže.
Odličen članek, hvala
Arwen, se strinjam z vami. Tudi jaz ne razumem, zakaj toliko gneva.