Rudarčki smo najbolj oboževali trenutke, ko staršev ni bilo doma, kajti takrat so prišle na plan vse mogoče neumnosti, ki so se nam pletle po glavi.
Marsikdo me vpraša, kateri dogodki iz otroštva so se mi najbolj vtisnili v spomin. Nikoli mi ni potrebno dolgo razmišljati, kajti v trenutku se mi na obraz nariše nasmeh. Rudarčki smo najbolj oboževali trenutke, ko staršev ni bilo doma, kajti takrat so prišle na plan vse mogoče neumnosti, ki so se nam pletle po glavi. Kot da bi gledali film Denis pokora, le da v njem ne nastopa zgolj en navihanec, temveč je teh cela kopica.
Dnevi, ko sta nas starša zaradi obveznosti prepustila v roke varuški, so bili redki, vendar za nas nadvse praznični. Brž ko sta zapustila dom, smo že testirali živce in atletske spretnosti varuške, ki smo ji bili zaupani v varstvo. Zažgani lonci, drsanje po banji, namazani s tekočim milom, tekmovanje v hitrostnem spuščanju okenskih rolet, nastavljanje skritih pasti pod vrata, tečaj plavanja za hišnega zajca ter lovljenje okoli hiše so bile več kot dovolj zapletene preizkušnje, zato je le malo »kandidatk« ohranilo mirne živce ter opravilo preizkus.
Nekoč smo po dolgotrajnem usklajevanju želja o tem, kako in kje bi preživeli popoldan, vendarle sklenili, da jo po kosilu vsi skupaj »mahnemo« na izlet. »Proces« vlačenja koles iz garaže, iskanja čelad in ustrezne opreme po vseh mogočih kotičkih hiše je sicer zahteval svoj čas, vendar nam je na koncu vendarle uspelo.
Navdušeno smo se spustili po hribu navzdol, kjer pa smo morali zaviti v oster ovinek. Naš najmlajši brat je takrat razmišljal o neumnostih, ki jih je zagodel varuški, zato ni bil pozoren na cesto in je, namesto da bi gladko speljal ovinek, »priletel« v bližnji grm. Vsi smo za trenutek obstali ter čakali, da se oglasi »sirena«, ki pa je začuda sploh ni bilo. Brat je čez nekaj trenutkov počasi prilezel iz grmovja ter zgolj tiho zastokal: »Poni je šel napol.«
Imel je popolnoma prav, kajti njegovo rdeče kolo smo iz grmovja privlekli v dveh delih. Zaradi navala smeha in razpadlega kolesa izleta seveda nismo mogli nadaljevati, ostanke pa smo vendarle uspeli zvleči pred bližnji smetnjak. No, važno, da je glava ostale cela.
Seveda vse naše dogodivščine niso imele prijetnega konca. Še predobro se spomnim, kako smo nekoč uro pred prihodom staršev hiteli pospravljati »malce« nepospravljeno hišo. Nobena stvar ni bila na svojem mestu, pomivalno korito je bilo polno loncev z zažgano karamelo, sobe so bile razmetane, najbolj pa so nas skrbele pokvarjene okenske rolete, ki so nas po nadvse razburljivem in zabavnem tekmovanju v hitrostnem spuščanju »pustile na cedilu«.
Le predstavljate si lahko, kako »navdušen« je bil oče nad tem, kaj se je pripetilo. No, mi pa še manj, ko smo izvedeli, da nas kot »prostovoljce« čaka obvezno sodelovanje pri izvedbi t. i. vzdrževalnih del. Mislim, da nas je to res izučilo, saj je bilo popravilo nadvse dolgočasno, tako da tekmovanja v »hitrostnem spuščanju okenskih rolet« nismo več priredili. Saj veste, vsaka šola nekaj stane.
Foto: qt.com.au, icebike.org
Za iskrene odnose. Pridružite se naročnikom iskreni.net!
Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!
