Maja Vovk: »Najstnice so danes pod velikim pritiskom, kakšne morajo biti.«

Foto: Laura Podobnik Zajamšek

Maja Vovk je žena in mama štirih otrok. Po izobrazbi je magistra farmacije, dela pa marsikaj: med drugim je tudi idejna vodja in izvajalka delavnic Čudovita princesa in Skrivnostna lepotica, ki sta namenjeni odraščajočim dekletom in njihovim mamam. Na podlagi izkušenj teh delavnic je napisala tudi knjigi Čudovita princesa in Skrivnostna lepotica, v katerih so obravnavane še dodatne tematike o odraščanju in spolnem dozorevanju. Ob izidu slednje smo se z Majo pogovarjali o delavnicah in knjigi, z nami pa je delila tudi marsikatero zanimivo osebno izkušnjo in nasvet tako za mame kot tudi za očete.

Kaj opažaš kot mama, če primerjaš svoja najstniška leta z najstnicami danes? Kako so se dekleta spremenila?

Mislim, da smo si v enih pogledih ostale zelo podobne. Navihane, razigrane, včasih svojeglave in nepremišljene, včasih zadirčne in muhaste, včasih negotove in z dvomi vase, včasih radovedne in pogumne. To se ni nič spremenilo. Se je pa močno spremenilo okolje in družba, v kateri odraščajo današnje najstnice, in posledično s tem tudi pritiski, ki jih doživljajo. Ti so po moji oceni danes precej večji, kot so bili nekoč. Najstnice so danes pod velikim pritiskom, kakšne morajo biti, da bodo ustrezale zunanjim pričakovanjem: tako glede tega, kako morajo izgledati, kot tudi tega, v čem vsem morajo blesteti. Uspeh in videz sta nekaj, kar je lahko za najstnico izjemno obremenjujoče. Hkrati pa opažam, da znajo biti v odnosih bolj sproščene in bolj samozavestne kot smo bile nekoč me. Upajo si povedati svoje mnenje, upajo se upirati, upajo si biti ranljive. Tega v mojih najstniških letih ni bilo. Vesela sem, da so lahko vse to, kar nam ni bilo dovoljeno biti.

Starši bi radi hčeram dali drugačno popotnico, kot so je bili sami deležni.

Če pomisliš na leta svojega odraščanja, katerih odgovorov iz knjige nisi poznala, pa bi si želela, da bi jih?

Če pomislim na svoje najstništvo, sem bila dejansko precej izgubljena. Puberteta mi je predstavljala precejšnjo preizkušnjo, na katero nisem bila pripravljena. To je s seboj prineslo tudi veliko stisk. Ustrašila sem se telesnih sprememb, ob menstruaciji sem razmišljala, kako lažje je fantom, ki se jim ni treba ukvarjati s to tegobo, na čustvene viharje pa sploh nisem bila pripravljena. Ko se pogovarjam tudi z drugimi ženskami svoje generacije, smo bile vse v istem zosu. Prepuščene same sebi, ker so bile tematike, ki se tičejo odraščanja, tabu tema. Nihče nas ni pripravil na to, kaj pomeni biti dekle, kaj v resnici pomeni imeti menstruacijo, kako vstopati v odnose s fanti, kako se zavarovati pred zlorabami, kako zares poskrbeti zase. Ko sem odrasle ženske poučevala o menstrualnem ciklu in spremembah, ki se v naših telesih dogajajo vsak mesec, so mi večkrat rekle, da bi morale vse to izvedeti že takrat, ko so bile najstnice.

Omenila si, da so bile tematike o odraščanju včasih tabu tema. Opažaš, da je tudi pri starših kaj drugače?

Predvsem opažam, da bi starši radi hčeram dali drugačno popotnico, kot so je bili sami deležni. Želijo si, da tabu tem ne bi bilo. Da bi se lahko odprto in odkrito pogovarjali o vsem. Da bi bili oni tista prva varna točka, na katero bi se obrnila najstnica, ko bi se znašla v stiski. Težava pa je, ker sami tega niso bili deležni in ne vejo, kako pristopiti. Marsikateri mami je recimo nerodno spregovoriti o spolnosti, nekaterim tudi že o sami menstruaciji. Pa ne zato, ker ne bi hotele, ampak ker ne znajo in ker same nimajo primerne izkušnje. Zato so lahko za mame prav naše delavnice tista odskočna deska, ko zanje pripravimo teren za pogovor in jih na sproščen način usmerimo, da se začnejo pogovarjati. Na tak način prebijemo zid, načnemo pereče teme in pogovor lažje steče. V želji, da bi našim dekletom oz. hčeram zapustile boljšo dediščino, kot smo jo bile deležne same, pa je nastala tudi knjiga Skrivnostna lepotica.

Kako pa si se ti spremenila ob svoji najstniški hčeri?

Predvsem mi moji dve hčeri, ki sta zdaj obe že najstnici, neprestano postavljata ogledalo in me vodita, da se ob njiju učim. Ob njima rastem in se spreminjam. To se sliši sicer zelo lepo in enostavno, ampak je včasih izjemno težko in naporno, saj se tudi sama znajdem v stiski, ko ne vem, kako pristopiti, ko si želim, da bi se čutili sprejeti in slišani, pa mi ne uspeva. To je tudi zame precejšnja frustracija, ki jo moram premagati in iskati drugačne načine. Materinstvo je tako zame neprestano iskanje in vztrajanje, ko se moram vedno znova potruditi, da kljub neuspehu vstanem in naredim korak naprej tudi pri sebi in s tem spreminjam celo družino.

Čas najstništva je obdobje, ko se odraščajoče dekle vedno bolj usmerja ven iz družine in išče svoje mesto med vrstniki in širše v družbi. Kaj bi svetovala mamam, kako naj svojim hčeram stojijo ob strani?

Kot prvo se moramo mame zavedati, da je to normalno obdobje odraščanja, ki je tudi nujno potrebno, da bo hči lahko odrasla v samostojno in samozavestno dekle. Če se tega zavedamo, potem jo lažje ’spustimo’ v svet in nismo užaljene, ker smo sedaj na drugem tiru. Pomembno se mi zdi, da svojim hčeram zaupamo. Da jih usmerjamo z nasveti in opozorili, a jim hkrati ne pridigamo ali moraliziramo, da nimamo pretiranega nadzora nad njimi, da jim dovolimo, da delajo napake in se iz njih učijo, in da smo jim vedno na voljo, ko se kaj zalomi. Predvsem se mi zdi pomembno, da jih, ko naredijo napako, ne krivimo in ne obsojamo, saj je že teža posledic same napake dovolj in ne potrebujejo dodatno še naših obsodb. Morajo vedeti, da jih imamo radi takšne, kot so, z vsemi pomanjkljivostmi in napakami, ki jih storijo. In da lahko kadarkoli pridejo domov, nas pokličejo, če se kaj zalomi ali se nekje ne počutijo dobro.

Pomembno se mi zdi, da svojim hčeram zaupamo. Da jih usmerjamo z nasveti in opozorili, a jim hkrati ne pridigamo ali moraliziramo.

Kako naj starši lovimo ravnotežje med tem, da otroke varujemo pred škodljivimi vplivi okolja, in tem, da jim omogočimo kar se da veliko svobode za iskanje lastne poti in svojih odgovorov na življenjska vprašanja?

Lovljenje ravnotežja gotovo ni lahko, saj se je včasih težko odločiti, kje in kdaj popuščati in kdaj ne. Mislim, da je to tudi precej odvisno od vrednot, ki jih družina živi. Vsekakor pa bi rekla, da moramo ločiti med tistimi vplivi, ki so resnično nevarni in kjer moramo svojim otrokom postaviti bolj stroge meje, in tistimi, kjer lahko popuščamo in dopuščamo, da okolje nauči otroka lekcije. Sama gotovo ne bi popuščala pri tem, da mora recimo otrok na smučanju nositi čelado, bi se bila pa pripravljena pogajati o tem, kaj ima lahko oblečeno v določeni situaciji ali koliko časa je lahko na zabavi s prijatelji.

Očetje imamo drugačno, a hkrati pomembno vlogo. Predvsem pri vstopanju v telesne spremembe hčeram težko kaj svetujemo, saj sami s tem nimamo konkretnih izkušenj. Kaj pa lahko naredimo zanje?

Tudi očetje imate svoje izkušnje, saj ste šli tudi sami skozi telesne spremembe v puberteti. Nekatere spremembe so celo enake za oboje. Tako da se s hčerami pogovarjajte o tem, kako je bilo vam v obdobju pubertete, kaj vam je bilo težko, kako ste se spopadali z izzivi. Vsekakor pa je najbolj pomembno, da ste ob hčerki, ki odrašča, da ji stojite ob strani in jo razumete, da ji je težko. Izjemno pomembno je, da se tudi sami ne ustrašite telesnih sprememb pri njej in da se v tem obdobju ne odmaknete od nje, sicer bo lahko vaš odmik oziroma zadržanost razumela, kot da je z njo nekaj narobe. Povejte ji, da so spremembe lahko težke, tako kot je vedno težko, ko se nam nekaj zgodi na novo. Ampak da zmore in da boste ob njej in ji na voljo za pogovor, če bo to želela.

Nekje sem prebral, da si dekle izbira fante po vzoru svojega očeta, kar nam nalaga veliko odgovornost. Kako biti dober vzor?

Če se zavedate, da ste očetje vzor moškega, ki ga bo iskala, potem si poskušajte predstavljati, da ste vi tisti fant, ki ga bo hčerka pripeljala domov. Kakšen vtis bi naredil na vas? Bi bili zadovoljni z njeno izbiro? Bodite ji torej vzor takšnega moškega, za katerega bi si želeli, da postane njen mož. Naj ob vas začuti, kaj pomeni, da te moški spoštuje in ljubi.

Pomembno je, da doma dobi čim več potrditve v tem, da je lepa, dragocena, ljubljena, vredna. Še posebej od očeta. Če te potrditve ne dobi, jo bo iskala drugje, pri fantih in bo zato lahko stopala v tvegane odnose.

Odnos do fantov, vstopanje v partnerske odnose in spolnost so teme, ki so še posebej občutljive. Kaj lahko naredimo starši, da bodo odraščajoča dekleta pametno izbirala?

Največ lahko naredimo s svojim vzorom in pogovarjanjem. Pa to ne šele v najstništvu, ker se vzgoja za zdrave odnose začne že pri mali deklici. Od tega, kakšno sporočilo ji dajemo glede odnosa do njenega telesa. Da smo pri tem nežni, spoštljivi, telo sprejemamo kot nekaj lepega. Pa do spoštovanja njenih občutkov; da spoštujemo to, če ne želi dotika, je ne silimo v prijateljstva, če ne želi; in do njenih izbir; da ji dovolimo, da pove svoje mnenje, ne da mora vedno obveljati naše. S tem izgrajujemo njeno sliko, kaj pomeni biti v odnosu z nekom. In tak model bo potem iskala tudi v odnosu do fantov.

Pomembno je tudi, da doma dobi čim več potrditve v tem, da je lepa, dragocena, ljubljena, vredna. Še posebej od očeta. Če te potrditve ne dobi, jo bo iskala drugje, pri fantih in bo zato lahko stopala v tvegane odnose. Seveda je pomembno tudi, da se veliko pogovarjamo, da nam spolnost ni tabu tema in da lahko o vsem iskreno spregovorimo. Naj ve, kakšno je naše mnenje in zakaj tako razmišljamo, a brez moraliziranja in obsojanja.

Nedavno je izšla tvoja nova knjiga Skrivnostna lepotica. Knjiga je pravzaprav nadaljevanje tvoje prejšnje knjige Čudovita princesa. Komu je knjiga namenjena?

Knjiga Skrivnostna lepotica je namenjena vsem najstnicam, ki si želijo izvedeti, zakaj je prav vsaka najstnica skrivnostna lepotica. V svojih najstniških letih, ki so burna in vihrava že sama po sebi, bodo brale o temah, ki zanimajo vsako odraščajoče dekle. Nekatere tematike, ki zadevajo samo puberteto in spremembe, ki pridejo z njo, so podrobneje obravnavane v Čudoviti princesi, zato je dobrodošlo, da dekle prebere tudi to knjigo, če s temi tematikami še ni seznanjena ali pa bi si želela več prebrati o tem. Sicer pa je Skrivnostna lepotica bolj usmerjena v najstništvo, torej obdobje, ko je puberteta že nastopila, in se dotika tematik, ki so zanimive za dekleta te starosti.

Na kakšna vprašanja knjiga Skrivnostna lepotica odgovarja?

Knjiga pokriva raznolike teme. Vse od tega, kaj se dogaja v telesu najstnice na telesni ravni, zakaj občutki kar naenkrat ponorijo in jih nimajo več pod nadzorom, o samopodobi, odnosu do sebe, do prijateljic in tudi do fantov, zaljubljenosti ter tudi spolnosti, zanositvi in kontracepciji, pa do tega, kako poskrbeti zase, za svoje zdravje, za svojo lepoto in za svojo varnost, pa tudi do tega, kaj se v puberteti dogaja s fanti. Mislim, da bo vsaka najstnica našla v njej nekaj, kar jo še posebej zanima.

Sodeluješ tudi pri delavnici z istim naslovom. Kako sta delavnica in knjiga Skrivnostna lepotica povezani? V čem se razlikujeta?

Obe knjigi, tako Čudovita princesa kot tudi Skrivnostna lepotica, sta nastali kot odziv na delavnico. Ker je delavnica časovno omejena in ker so tam primarni cilj aktivnosti, preko katerih dekleta odkrivajo lepoto svoje ženskosti, seveda ni časa, da bi lahko obdelali vse tematike, ki so zajete v knjigi. Nekaterih se le bežno dotaknemo, nekatere pa v delavnico sploh niso zajete. Na podlagi izkušenj dela z dekleti in tudi mamami, smo odkrili, katera so tista področja, ki dekleta zanimajo in o katerih tematikah bi si želele vedeti več. Tako smo bile voditeljice večkrat pozvane, naj spregovorimo tudi kaj o tem, kaj se v puberteti dogaja s fanti, pa več o spolnosti in kontracepciji, predvsem v želji, da mladostnice slišijo morda še kakšen drug pogled na to, kot pa ga dobijo pri spolni vzgoji v šoli. Ker so teme tako obširne, da bi za vsako lahko naredili svojo delavnico, se mi je zdelo smiselno, da te teme podrobneje opišem tudi v sami knjigi in si dekleta lahko v miru preberejo in si ustvarijo svoje mnenje. S tega vidika se delavnica, ki je zasnovana precej izkustveno in pogovorno, in knjiga, ki zajema širšo tematiko, kar precej razlikujeta, a hkrati dopolnjujeta, zato bodo tudi dekleta, ki so že bila na delavnici, v knjigi izvedela veliko novega.

V knjigi Skrivnostna lepotica najstnicam pišeš: »Trenutno si še ‘ženska v delu’. Vendar boš v nekaj letih postala že prava ženska in nihče več ne bo nate gledal kot na deklico, ampak te bodo dojemali kot dekle.« Obdobje odraščanja je verjetno za vsako najstnico vsaj kdaj tudi naporno in strašljivo. Kako bi jih spodbudila? Kaj jih čaka na drugi strani?

Vsaka sprememba, vsaka novost je lahko težka in tudi strašljiva. Predvsem nas je strah tistega, česar ne poznamo ali kar so nam drugi prikazali kot nekaj težkega in strašnega. Zato je pomembno, da ne poudarjamo samo tega, kako je zahtevno in težko, ampak da je hkrati tudi lepo, razburljivo, polno novih presenečenj in spoznanj. Z odraščanjem pride toliko novih spoznanj, toliko novih doživetij, toliko novih izkušenj in toliko novih prijateljstev, da je vredno vsakega napora. Seveda so vmes tudi kakšni težki dnevi in preizkušnje, ampak verjamem, da vsako dekle to zmore na svoj način. In po dežju vedno posije sonce in takrat je svet še posebej lep. In to nedvomno še kako drži tudi za najstništvo.

Skrivnostna lepotica je namenjena najstnicam od 13. leta dalje. Kaj pa se lahko iz nje naučimo starši?

Knjiga je namenjena najstnicam, kar pomeni, da je pisana z mislijo na njih in na to, kje se trenutno nahajajo. Moja želja je bila po eni strani dekleta opremiti z informacijami o tematikah, ki so v odraščanju vsakega dekleta zelo pomembne, po drugi strani pa jih spodbuditi, da začnejo o vsem tem razmišljati in odkrivati sebe, ter tako v sebi najdejo odgovor, kdo so, kaj si želijo, kaj je za njih sprejemljivo in kako bodo ravnale. Je knjiga, ki jih spodbuja, da razmišljajo, iščejo in rastejo. V tem smislu je knjiga lahko v pomoč tudi mamam oziroma staršem. Morda bo tudi zanje kakšna informacija nova, morda pa jim bo na že znane tematike odprla še kakšen drugačen pogled kot so ga vajene. Več pa bomo vedeli po odzivih, ko bodo prve bralke prebrale knjigo.

Česa se ob izidu knjige najbolj veseliš?

Najbolj me veseli, da bo knjiga končno izšla, saj se je kar dolgo kvasila in gnetla. Veseli me, da bodo dekleta dobila nov vir informacij in upam tudi spodbudo, da odkrivajo najbolj skrite kotičke svoje duše in zasijejo v vsej svoji lepoti. In nenazadnje upam, da bom z njo dekleta opogumila in spodbudila, da bodo pogumno delala korake k boljši samopodobi.

Pridruži se nam tudi na delavnicah: