Kdaj ste se nazadnje dotaknili svojega sina?

Foto: Canva

Predstavljajmo si športno tekmo in kopico moških, ki jo gledajo. Ob zmagi se moški javno, veselo in brez zadržkov objamejo, grabijo, gnetejo drug ob drugem … To je ena redkih priložnosti, kjer je ta raven fizičnega stika med moškimi kulturno sprejeta.

Moški se v naši kulturi med seboj ne dotikajo oziroma se dotikajo zelo omejeno. Tudi ženske, ki niso spolne partnerke moškega, se ga praviloma ne dotikajo. Naj poudarim, da tukaj ne govorimo o dotikih povezanih s spolnostjo, čeprav so le ti za večino moških edini vir dotikov sploh. To za povprečnega moškega pomeni, da se mu je na fizični ravni z dotikom ljubezen izkazovala, ko je bil otrok, če je seveda imel vsaj približno dobre starše. Ko je prišel v puberteto, se je to močno zreduciralo in do fizičnih dotikov je ponovno prišel, ko je vstopil v ljubezensko razmerje.

To za povprečnega fanta pomeni večletno vrzel med tem, ko ni več otrok in s tem upravičen do crkljanja in tem, da vstopi v kvalitetno ljubezensko zvezo, kjer ga spet pričaka obilje dotikov. Posledica tega je, da mnogi fantje ne dobijo dovolj dotika, to pomanjkanje pa ima lahko dolgoročne posledice za njihov razvoj in duševno zdravje. Sestradani dotika se mnogi tudi prehitro podajo v spolnost.

Za ljudi, ki so bili deležni malo ljubečih fizičnih dotikov je značilna nizka samopodoba.

Dotiki so izjemnega pomena za fizično in duševno zdravje

Noben človek ne more obstajati sam in dotik je vpisan v naš genski kod kot dejanje, ki nas ohranja pri življenju. Znano je, da dojenčki, ki se jih nihče ne dotika, umrejo. Tudi premalo dotika ima lahko precej globoke psihološke, čustvene in celo telesne posledice. Pogosta je čustvena otopelost in razdražljivost, občutek praznine, osamljenost in večje napetosti. Pogostejši tudi so izbruhi jeze in agresije. Za ljudi, ki so bili deležni malo ljubečih fizičnih dotikov je značilna nizka samopodoba, pa tudi depresija in tesnoba. Pri dotiku se namreč sprošča oksitocin, t. i. “hormon povezanosti”; brez njega se pogosteje pojavljajo znaki duševnih stisk.

Nemalokrat pride tudi do povečane potrebe po spolnosti kot nadomestku. Nekateri začnejo enačiti dotik izključno s spolnostjo, saj druge oblike telesne bližine niso poznane ali dovoljene (npr. objem s prijateljem) in to je pravzaprav v kombinaciji s pornografijo recept za zasvojenost s spolnostjo.

Boleča razkritja premnogih spolnih zlorab otrok v preteklosti so povzročila, da se danes otrok ne upa in tudi ne sme ljubeče dotikati skoraj nihče drug kot najožji sorodniki. Čeprav je bilo crkljanje in ljubkovanje morda v preteklosti kdaj krinka tudi za spolno zlorabo, smo s to predpisano distanco naredili veliko škodo množici otrok. Spolnih zlorab pa ta prepoved sama na sebi ni preprečila.

Pravi moški ne potrebuje dotika

Predstave moškosti so še danes precej toge. Pravi moški ne potrebuje nikogar, je močan, neobčutljiv, nima potreb niti po čustveni niti po fizični bližini. Z izjemo spolnosti. Vsi ljudje imamo naravno potrebo po dotiku in medtem, ko je dekletom in ženskam to družbeno veliko bolj omogočeno in dovoljeno, se fantom zelo hitro začne sporočati, da bo njihova ‘moškost’ z izražanjem te želje, če ni neposredno povezana s spolnostjo, postavljena pod vprašaj.

Fante vzgajamo k stoičnosti in jim odrekamo eno najosnovnejših človeških potreb: dotik. In čeprav se je skoraj nemogoče boriti proti temu na družbeni ravni, pa lahko naredimo pomembne spremembe v našem domu. Otrok, ki ne bo lačen dotika, bo imel položene trdne temelje za svojo duševno zdravje v prihodnosti. Tudi ljubezenskega partnerja si ne bo izbiral zgolj na podlagi svoje čutne sestradanosti, ampak bo merila postavil višje.

Fante vzgajamo k stoičnosti in jim odrekamo eno najosnovnejših človeških potreb: dotik.

Kako lahko svojim sinovom pomagamo potešiti lakoto po dotikih

Matt Englar-Carlson, raziskovalec duševnega zdravja moških in profesor na Kalifornijski državni univerzi Fullerton pravi, da ni omejitev glede količine pozitivnega dotika, ki ga lahko starš zagotovi svojemu sinu. Deli tudi nekaj nasvetov, kako lahko starši svojim sinovom omogočimo dovolj fizičnega dotika.

• Najprej se spopadite lastnim nelagodjem: Če fantje čutijo, da se njihovi starši ne počutijo udobno zaradi fizične naklonjenosti, je večja verjetnost, da bodo glede tega razvili negativno naravnanost.
• Uporabljajte dotik kot sredstvo za pomirjanje in povezovanje: Nežen dotik pomaga pomiriti otrokov živčni sistem in je včasih lahko učinkovitejši od  pogovora.
• Poiščite dotik, ki ga ima vaš sin najraje: To je lahko objem, držanje za roke, božanje po zatilju, čohljanje po glavi, masaža ali kaj drugega, v čemer uživa.
• Skupaj raziskujte druge kulture: V državah, kot sta Kitajska in Izrael, se fantje in moški v platonskih razmerjih v javnosti svobodno dotikajo in objemajo. Spoznavanje teh kultur lahko fantom pomaga razmisliti o tem, da so morda nekatera merila moškosti zgrešena.
• Vključite dotik v druge rutinske dejavnosti: Če na primer vsak večer berete skupaj, lahko to spremenite tudi v crkljanje. Če greste na sprehod, se lahko držite za roke.
• Spoštujte otrokovo nelagodje: Nekateri fantje ne uživajo v določenih vrstah dotika. Drugi se bojijo draženja s strani vrstnikov. Pogovor pomaga razjasniti meje in normalizirati zdravo telesno naklonjenost. Nikar se mu ne vsiljujte in skupaj poiščita, kaj mu je sprejemljivo.

Delno povzeto po: www.parents.com