Je otroški dodatek namenjen revežem ali staršem?

Foto: Shutterstock

Prvega aprila je bila na našem portalu objavljena šala o tem, da bodo začele družine dobivati enak otroški dodatek za vse otroke. Slabih 84 evrov na otroka ne glede na to, iz kakšne družine prihaja, koliko zaslužijo njegovi starši in kateri otrok po vrsti je. Šala je povzročila nemalo razburjenja, zgražanja in tudi strahu, ob čemer se je izkazalo, da imamo v slovenskem prostoru zelo nejasno predstavo, kaj je otroški dodatek in čemu je sploh namenjen.

Za koga je otroški dodatek?

V tujini so družinski in socialni prejemki večinoma ločeni, v Sloveniji pa so prepleteni in pomešani. Po domače povedano, je pri nas otroški dodatek povezan s tem, da »nimamo denarja«, in ne s tem, da »imamo otroke«. Kar je že v osnovi nesmisel. Vzdrževanje otroka stane in vpliva na družinski proračun ne glede na to, v kateri dohodkovni razred spadamo.

V državah, kjer so družinski prejemki ločeni od socialnih, želi otroški dodatek staršem pomagati pri skrbi za otroke ne glede na to, kakšni so njihovi dohodki in koliko otrok imajo. Otrok je otrok, vsak od njih stane in vsak je enako vreden ne glede na to, iz kakšne družine prihaja. Na tak način želijo države staršem pomagati, da se jim po rojstvu otrok ne bi znižal standard. Sliši se logično. Ko par dobi otroke, se njegov finančni položaj ne bi smel (preveč) poslabšati, za kar bi morala skrbeti država z otroškim dodatkom.

Po domače povedano, je pri nas otroški dodatek povezan s tem, da »nimamo denarja«, in ne s tem, da »imamo otroke«.

Bi bile družine z nižjimi prihodki res na slabšem?

V prvoaprilski šali smo zapisali, da bi enoten otroški dodatek znašal slabih 84 evrov na vsakega otroka. Večina družin bi bila na tak način finančno precej na boljšem. V Sloveniji so trenutno namreč najbolj kaznovane družine srednjega razreda, torej »povprečne družine«, v katerih sta oba starša zaposlena, dobivata povprečno plačo in imata enega ali dva otroka. V očeh države sta ravno toliko »bogata«, da relativno drago plačujeta vrtec, dobivata pa zelo skromen otroški dodatek.

S predlagano ureditvijo bi bili na prvi pogled na slabšem samo starši z večjim številom otrok in nižjimi dohodki. Vendar tega ne bi reševali z otroškim dodatkom, ampak z dodatno socialno pomočjo. Ta bi bila vezana na višino dohodka na družinskega člana, kar bi torej spadalo pod socialni, ne družinski ukrep. Na tak način tudi velike družine in družine z nižjimi dohodki finančno ne bi bile na slabšem.

Seveda se tu pojavi še vprašanje premožnih staršev, ki bi bili po novem ravno tako upravičeni do otroškega dodatka. Verjetno je res, da peščici najbogatejših 80 evrov mesečno ne bi ravno spremenilo življenja, za državo pa bi to vseeno predstavljalo določen strošek. Ampak osebno mislim, da je v naši državi precej več »navideznih revežev«, torej ljudi, ki kljub solidnim dohodkom prelisičijo sistem, da dobivajo visoke otroške dodatke, kot velikih bogatašev, ki bi z novim sistemom dobili še več. Ravno zaradi paničnega strahu pred »bogatenjem elit« je tudi nemogoče pričakovati, da bi bil pod katero koli levo vlado sprejet takšen zakon, ki bi olajšal življenje večine družin. Žal ga ni uspelo realizirati niti nobeni desni vladi, čeprav smo bili priče nekaj poskusom.

Za par, ki načrtuje otroka, je zelo dragoceno, če lahko vnaprej izračuna, s koliko dohodki bo razpolagal po rojstvu.

Otroški dodatek bi moral staršem pomagati, ko se odločajo za otroka

Zdajšnji sistem otroških dodatkov je izredno zapleten in povsem netransparenten. Par, ki se odloča za (še enega) otroka ali menjavo službe, nikakor ne more izračunati, koliko denarja bi mu v tem primeru pripadalo. Saj sami veste, da so odločbe CSD-ja podobne znanstvenim elaboratom, razumljivim samo posvečenim (in žal se v njih pogosto znajde tudi kakšna napaka). Smisel otroških dodatkov pa je ravno v tem, da staršem olajšajo načrtovanje in spodbujajo ugodno družinsko okolje. Za par, ki načrtuje otroka, je zelo dragoceno, če lahko vnaprej izračuna, s koliko dohodki bo razpolagal po rojstvu. V smislu: »Če se odločiva za tretjega otroka, bomo na mesec dobivali 252 evrov otroškega dodatka (plus morebitno socialno pomoč) ter letni dodatek za veliko družino, ki znaša 468 evrov.«

Osebno mislim, da bi nekoliko višje izdatke, ki bi jih imela država ob uvedbi enotnega otroškega dodatka, pokrili že z manjšim številom zaposlenih na CSD-jih, ki so trenutno potrebni, da preračunavajo naše družinske finance in nam potem odmerijo tistih nekaj deset evrov mesečno.

Zdajšnji sistem podpira delo na črno in skrivanje prihodkov

Naši družini zdajšnji sistem sicer čisto odgovarja. Ker imamo štiri otroke in eno redno plačo, je naš dohodek na družinskega člana relativno nizek, otroški dodatki pa visoki. Pred desetletjem pa je bila zgodba čisto drugačna. Z možem sva imela prvega otroka. Ravno sva postala lastnika nepremičnine, v kateri zdaj živimo. To je bilo obdobje, ko sva bila najbolj brez denarja – do vratu v pufih, vsi prihranki postrgani, vsak evro je šel v zelo počasno opremljanje osnovnih bivalnih prostorov. No, država je zaradi te nepremičnine in »samo« enega otroka izračunala, da sva »bogata« in nama ukinila otroški dodatek. Podobnih mladih parov, ki jim država ukine pomoč ravno v trenutku, ko jo najbolj potrebujejo, je v Sloveniji še na tisoče.

Otroški dodatek ni socialni korektiv za tiste, ki imajo manj. Otroški dodatek je pomoč, ki jo starši dobimo zato, ker imamo otroke.

Na podoben način je prijateljica pred kratkim napredovala v službi. Več dela ima in več odgovornosti, plačo pa so ji dvignili ravno toliko, da so jim znižali otroški dodatek in zvišali plačilo vrtca. Čeprav zdaj več zasluži, imajo na mesec nižje dohodke. Popoln absurd.

Trenutni sistem starše spodbuja, da delajo na črno, si prikazujejo nižje plače, pišejo nepremičnine na sorodnike in skrivajo svoje prihranke, pa čeprav varčujejo za nakup nepremičnine ali obnovo strehe. Vsi se panično bojimo tega, da bi »imeli preveč«, zaradi česar bi nas država kaznovala. (Ko smo že pri tem, država zaradi vseh teh starševskih manevrov pobere tudi precej manj davkov.) Starši pa si želimo samo preglednega sistema, ki bi nam finančno konkretno pomagal in ob katerem ne bi trepetali, ali smo zaslužili kakšen evro preveč. Otroški dodatek ni socialni korektiv za tiste, ki imajo manj. Otroški dodatek je pomoč, ki jo starši dobimo zato, ker imamo otroke.