Kako otroka naučiti radodarnosti in hvaležnosti v svetu potrošništva

Foto: Shutterstock

Zanimivo je, kako otroci v svetu, ki jim nudi skoraj vse, pogosto niso zadovoljni. Večkrat slišim svojega šestletnika, kako želi točno tisto igračo, ki jo ima njegov prijatelj v šoli. Ali pa jesti drug sladoled, ker je boljši od našega.

Pogosto se zgodi, da dobi novo igračo, pa je niti ni vesel.

Želim si, da bi bil moj otrok srečen. Da ne bi vedno iskal, česa nima, ampak prepoznal vrednost tistega, kar ima. Da bi se znal upreti skušnjavam, s katerimi že otroke lovi potrošnika družba.

Zato je tako zelo pomembno, da otroke v današnjem potrošniškem svetu učimo radodarnosti. Če bodo naši otroci sami znali biti radodarni, bodo uvideli, da pomeni biti srečen tudi, ko daješ, in ne samo, ko prejemaš.

Bolj kot so otroci izpostavljeni reklamam, večja je verjetnost, da si bodo želeli nekaj, kar tam vidijo.

Raziskave so pokazale, da ob tem, ko smo radodarni, v možganih spodbujamo hormone sreče in povečamo veselje, ter zmanjšamo stres.

Kako lahko starši otroka obvarujemo pred svetom, ki mu pogosto vlada kultura pohlepa, in mu pomagamo, da postane radodaren?

1. Bodimo pozorni na to, koliko časa otroci preživijo pred ekrani

Po televiziji in internetu se vsako minuto vrtijo reklame, ki nas vabijo in nam nudijo vse mogoče. Seveda so reklame privlačne in zapeljive in otroci jim podležejo. Bolj kot so otroci izpostavljeni reklamam, večja je verjetnost, da si bodo želeli nekaj, kar tam vidijo. Otrok si ne more želeti tistega, česar ne pozna. S tem, ko večkrat vidi določeno stvar, pa se mu želja po njej veča.

2. Berimo mu knjige o ljudeh, ki pomagajo drugim

Največ, kar lahko naredimo je, da smo sami dober zgled radodarnosti.

Ko poslušajo zgodbe, se otroci pogosto zelo vživijo in želijo biti podobni glavnemu junaku. Preko knjig postanejo pozorni na podobne situacije v realnem življenju in ob tem občutljivi tudi na realne stiske ljudi okoli sebe.

3. Poiščimo konkretne ljudi, ki potrebujejo denarno pomoč

Otrok veliko laže razvija radodarnost, če ima pred seboj konkretno osebo v stiski. Poiščimo zato v naši okolici nekoga, ki potrebuje finančno pomoč. Skupaj z otroki pripravimo paket z vsem, kar menimo, da potrebuje in mu ga izročimo. Lahko se ozremo tudi po svetu in »posvojimo« otroka iz revnejšega predela sveta. Skupaj kot družina prispevajmo prek botrstva za šolanje otroka v Afriki, Aziji, Južni Ameriki. Slike varovancev naj visijo na hladilniku in ob božiču si izmenjajmo voščila.

4. Bodimo mu zgled, in to ne samo pri darovanju denarja

Največ, kar lahko naredimo je, da smo sami dober zgled radodarnosti. Ko imamo priložnost, pomagajmo, pa naj gre le za pomoč starejši osebi na cesti. Otroke učimo, da radodarnost ni samo v denarju, ampak tudi v dajanju svojega časa na razpolago drugim. Vodímo zborček, pomagajmo v domu za starejše, sodelujemo kot prostovoljci v eni od dobrodelnih organizacij … Vse to bo naš otrok, videl, iz tega črpal in ponotranjil.