
Perfekcionizem je ena največjih pasti sodobnega starševstva. Še posebej mame imamo do sebe zelo visoka pričakovanja in si le stežka odpuščamo napake. Starševstvo je zahtevno samo po sebi in zahteva ogromno veščin, energije in časa. Če se pri tem primerjamo z virtualnimi podobami popolnih družin, se hitro zapletemo v začarani krog občutkov krivde in nemoči.
Ko mame opazujemo druge mame (ali njihove objave na družabnih omrežjih), se nam hitro zazdi, da gre vsem bolje od nas. Nekatere so neverjetno potrpežljive in nikoli ne zavpijejo. Druge so polne ustvarjalnih idej. Tretjim uspe poskrbeti, da otroci jedo samo zdravo hrano. Četrte prekipevajo od energije, življenje z njimi je eno samo doživetje. Me pa se ob tem počutimo povprečne, nezadostne, morda utrujene ali naveličane. Vsekakor ne takšne, kot bi si želele biti. Svoje potrebe postavimo na zadnje mesto, premalo spimo in se vsak dan znova raztrgamo, vendar kljub temu ne dosežemo lastnih visokih standardov, zaradi česar smo vse bolj pod stresom.
Kako sprejeti lastno nepopolnost in se izogniti perfekcionizmu, od katerega nimamo koristi ne mi ne naša družina?
1. Dovolimo si napake
Mame moramo na svojo nepopolnost pogledati z drugega zornega kota. Napake pri vzgoji niso porazi, ob katerih je treba čutiti globoko krivdo. Napakam se ne da izogniti in tekom let jih bomo naredile cel kup. Namesto da nas frustrirajo, jih jemljimo kot priložnost za rast. Ob vsaki napaki se lahko česa naučimo.
Težko je sprejeti, da nekatere napake ponavljamo skoraj proti svoji volji. Čeprav smo si že stokrat rekle, da je to zadnjič. Vendar je tudi to del življenja. Otroci živijo ob ljudeh iz mesa in krvi, ki imajo svoje človeške omejitve.
2. Ozavestimo, za kaj smo hvaležne
Mame pogosto premlevamo o odzivih, na katere nismo ponosne, in vsem, kar smo naredile narobe. Zato je toliko pomembnejše, da se vsak dan zavemo svojih malih zmag. Morda smo ostale mirne v situaciji, ko bi brez težav izgubile živce. Morda smo z otroki preživele prijetno popoldne v parku ali pojedle kosilo, ne da bi povzdignile glas. Dan je poln drobnih trenutkov in stvari, ki jih naredimo »prav«. Bodimo pozorne nanje.
To lahko storimo med večerno molitvijo, ko se vsak družinski član zahvali za vse, kar se mu je čez dan zgodilo lepega. Zahvaljevanje lahko vključimo v svojo osebno molitev, lahko pa vsak dan pišemo tudi dnevnik hvaležnosti. Pri tem se še posebej osredotočimo na starševske uspehe, ki na prvi pogled niso očitni. Za navdih lahko v roke vzamemo knjigo Čudež hvaležnosti.
3. Spustimo pričakovanja
Pozabimo na družbena omrežja s podobami popolnih mam in tisoče nasvetov, kaj bi morale početi, da bomo končno postale takšne, kot si želimo. Vse to povečuje občutek manjvrednosti in notranje stiske. Z nikomer se nam ni treba primerjati. Čeprav mame nikoli ne bomo popolne, je za naše otroke dovolj, da smo – dovolj dobre. Namesto tuhtanja, kaj vse bi morale spremeniti, si vzemimo nekaj časa zase in si napolnimo baterije. Otroci najbolj potrebujejo mamo, ki je zadovoljna s svojim življenjem. Pa čeprav to ni popolno.
Poglej tudi naročniške vsebine:
Dr. Katarina Kompan Erzar: “Kako bo otrok razvijal sebe in svoj potencial, je odprto do konca”
Nada Zupančič: “Tudi mož in otroci si zaslužijo svežo mamo”
Sabina Košmrl Kaučič: Srečni in pomirjeni starši so za otroka največje darilo
Mag. Miran Možina: Kako živeti ob čustveno nezrelih starših?
Za iskrene odnose. Pridružite se naročnikom iskreni.net!
Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!
Vsak človek je svet zase, vsak človek je unikum. Zato se za božjo voljo nehajmo primerjati z drugimi, kakšni naj bi še mi postali itd. Vsak ima svoje talente, vsak ima svoje pomanjkljivosti. Začnimo čutiti sami sebe.