Lahko otroku pomagamo, da bo rad bral? Lahko!

Foto: Shutterstock

Obvestilo uredništva:

Prispevek je bil napisan v času pred izrednimi razmerami, ko so bili vrtec, šola ter obisk knjižnice še normalen del našega vsakdana. Naj vas to ne zmoti pri branju o tem, kako vzgojiti knjižne molje! 🙂

Lahko bi rekla, da so najini otroci knjižni molji. Večkrat že pred šolo sedijo na kavču in vsi »zabubljeno« gledajo vsak v svojo knjigo. Pa po šoli prav tako, pa včasih celo kadar gremo na obisk. Ko odhajamo na potovanja ali daljše izlete je en kovček namenjen zgolj knjigam … Knjige so del našega vsakdana.

Večkrat sem se spraševala, če sva z možem sama kaj »prispevala« k temu, da radi berejo. Ali so preprosto pač takšni otroci. Pa vendar so to štirje popolnoma različni karakterji, vsak s svojo stopnjo navihanosti in energije, ki jo potrebuje porabiti. Sin kljub temu, da potrebuje ogromno gibanja, z veseljem sede za knjigo in bere. Prav tako zelo naša odraščajoča družabna punca, ki kljub ogromnemu številu prijateljic neizmerno rada bere. Mlajši pa jim seveda pridno sledijo.

“Kdor bere knjige, živi tisoč življenj.”

Ali lahko starši kakorkoli vplivamo na to, da naš otrok rad bere? Seveda pravega zagotovila ni. Otroci so različni in seveda so tudi takšni, ki enostavno ne marajo brati. Pa vendar starši lahko vsaj nekoliko spodbujamo k temu in jim pomagamo, da vzljubijo branje.

Ko gre digitalno na stran, knjigo lažje vzamemo v dlan

Predstavljate si, da bi morali izbirati med tem, ali si ogledate predstavo v cirkusu ali pa da si ogledate sončni zahod. Kaj bi izbrali? Morda ste res eden tistih ljudi, ki vam je sončni zahod bližje, pa vendar bi večina najbrž izbrala cirkus. Toliko dogajanja, zanimivih novosti, nepredstavljivih trikov in razburljivosti … Sončni vzhod pa vendarle lahko gledaš vsak dan.

Če otrokom omogočamo preveč dostopa do digitalnih medijev, to posledično odvrača otroka od knjige. Pri knjigi je potrebno nekaj truda, domišljije in potrpljenja. V svetu igric in računalnika pa se vse odvija hitro, vse je usmerjeno v to, da se premika, sveti, spodbuja vse naše dražljaje.

Otrok seveda izbere tisto, kar je lažje in bolj zabavno. A na dolgi rok mu bo sedenje za računalnikom ali telefonom le škodilo, medtem ko bo knjiga spodbujala njegovo domišljijo, besedni zaklad in ga krepila v njegovem doživljanju sveta.

Ne, kar imamo radi mi, ampak kar imajo radi otroci

Včasih sem se znašla v pasti, da sem hotela sama izbirati knjige za otroke. Ker so se mi zdele bolj primerne ali pa poučne. A na koncu so ostale na polici, morda zgolj prelistane, a večkrat neprebrane.

Sin je v njegovi mlajši dobi vedno izbiral zgolj stripe. Še zdaj so mu zelo všeč. Včasih sem se jezila, zakaj si ne vzame kaj bolj »pravega«. A njemu so se zdeli stripi (predvsem) obvladljivi in zabavni. Ter so mu konec koncev odprli pot do branja knjig.

Otroci imajo svoje oči in svoj okus. Pustimo jim, naj sami izberejo knjigo. Četudi se nam zdi knjiga nekoliko sporna ali neprimerna pustimo, naj jo prebere in se o njej z njim pogovorimo. Tako bomo dosegli več, kot da bi jo prepovedali ali sami izbrali knjige, ki jih na koncu ne bodo prebrali.

Berimo skupaj z njimi

Včasih se je zgodilo, da je kdo začel brati knjigo, a se je izkazalo, da je zanj preobsežna ali pretežka. Takrat je dobro, da se usedemo skupaj z otrokom in mu nekoliko pomagamo.

Doma smo imeli obdobje, ko sem jim kakšno knjigo brala na glas, z dogovorom, da eno poglavje preberem jaz, eno pa otrok. Tako je bila motivacija veliko večja, pa še druženje med mano in otrokom je ustvarjalo povezanost. Pogosto so ob glasnem branju zraven prišli še vsi ostali in skupaj smo na kavču prebirali knjige. Teh trenutkov se danes, ko so večji in je priložnosti za glasno branje manj, še vedno vsi spominjamo in jih kdaj pa kdaj obujamo s skupnim branjem.

Večkrat obiščimo knjižnico

Obiski knjižnice so pri nas pogosti. Otroci se jih veselijo in sami večkrat spomnijo, da bi radi odšli tja. Dandanes so knjižnice v večini prilagojene otrokom tako, da bi jih spodbujale k branju. Imajo majhne stolčke, blazine, kamor se lahko udobno namestijo, nekatere celo igralni kotiček.

Ker navadno za takšne stvari zmanjka časa, si lahko obisk knjižnice umestimo v naš urnik. Morda zgolj enkrat na mesec. Pa vendar s tem naredimo veliko – otroci se počutijo prijetno, lahko pogledajo več knjig in dobijo zanimanje ali si sami izberejo tiste, ki jih zanimajo.

“Besede vplivajo, zgledi vlečejo.”

Zgornji pregovor pove zelo veliko. Otrokom lahko še toliko razlagamo, kako so knjige dobre in zanimive ter kako se nam ob branju odpre cel novi svet, a če sami ne beremo, ne pričakujmo, da bodo zaradi besed naše želje vzeli zares.

Največ, kar lahko naredimo je, da tudi sami večkrat primemo knjigo v roko, se usedemo poleg njih in beremo. Če bodo imeli naš zgled, bodo tudi sami radi brali.

“Branje je za duha to, kar je telovadba za telo.” Richard Steele

“Verjamem v čarovnijo, ki se lahko zgodi, ko beremo dobro knjigo.” (J. K. Rowling)

“Kdor bere knjige, živi tisoč življenj.” (G. R. R. Martin)