Kako lena mama spodbuja otrokovo ustvarjalnost

Vir: Shutterstock

Ha, ne gre vse skupaj v isti naslov, a ne? Gre, gre, le berite dalje.

Vse se začne seveda pri meni. Leni mami. Vsaj tako samo sebe občasno doživljam. Ker sem mama, ki večino časa, ki ga aktivno preživim s svojim otrokom, ne delam nič. Spet ne gre skupaj, a ne? Berite dalje.

Pa bodimo konkretni. Današnji popoldan. Svoje dete sem iz očetovih rok prevzela tam nekje proti večeru. Bil je tisti dan v tednu, ko imam v službi popoldanski turnus.

S hčerko sva imeli na voljo uro skupnega časa. Žalostno, a tako je. V tisti uri sem rada aktivno z njo. Aktivno zame pomeni, da jo gledam, opazujem, da sem tam le zanjo. Ne obstaja nič drugega, kot le ona in jaz. No, atija že spustiva zraven v igro, če hoče.

In tako sva aktivno skupaj. Ampak jaz ne delam nič. Ne dajem pobud za igro. Ne izmišljujem si, s čim bi se lahko zabavali. Nič. Sem zraven. In čakam. Da vidim, kaj se bo zgodilo …

In tako je danes našla palico. Tisto, navadno, leseno. Z drevesa. Preprosto. Bili sva na potki s kamenčki. Začne vleči s palico po tleh. »O, mami, glej! Ti bom narisala zemljevid.« Hodim po narisanih linijah in lovim ravnotežje v navidezni pravljični deželi. Otrok začne hoditi pred menoj in me usmerja. V nekem trenutku palico obrne navzgor proti nebu: »Lučka! Zdaj pa imava svetlobo!« O, tako je iz navadne palice nastala bakla.

Nekaj korakov naprej je sredi travnika majhna zaplata prahu in peska: »O glej, mami, zdaj bom pa potičko spekla!« In že nosi na ta prostorček liste, cvetlice in vneto meša s palico. Postala je kuhalnica. Lepo.

»No, konjiček, greva!« se obrne k meni: »Primi se za uzdo« in me za taisto palico odvleče po hribu navzgor.

Ste začutili količino otrokove in mamine aktivnosti v tej dejavnosti? Kdo je ustvarjal? Kdo si je izmišljeval? Komu so možgani delali s polno paro?

Pretirano ponujanje aktivnosti s strani odraslih zavira razvoj otroka

Starši smo dandanes zelo zavzeti. Ukvarjanje z otrokom nam ni tuje, celo v veselje nam je. Kar je pohvalno in vredno spoštovanja.

Vendar moramo paziti, da v svoji zavzetosti ne zgrešimo in povozimo otroka, ki se v naših načrtih ne bo našel in bo izgubil svojo identiteto, ustvarjalnost in živahnost.

Ste morda med tistimi starši, ki zvečer sedijo pred računalnikom in brskajo za zanimivimi novimi didaktičnimi materiali, ki bi jih lahko ponudili svojim otrokom? Tudi jaz sem bila. Ko sem bila na porodniški. Potem me je življenje s kopico obveznostmi povozilo. Še dobro!

Zdaj doma nisem več učiteljica ali vzgojiteljica. Doma sem mama. Lena mama. Ki za svojega otroka ne pripravlja nobenih dejavnosti. Ki ne razmišljam o tem, katero igro se bomo šli na deževni popoldan. To je naloga mojega otroka. Naj pokaže, kaj si želi. Naj se malo dolgočasi in me pritegne v svojo igro.

Seveda pride tudi dan, ko začutim, da lahko otroku tudi jaz odprem novo obzorje s kakšno novo igro ali dejavnostjo, ki je še ne pozna. Pazim pa, da tega ne doziram preveč in prepogosto. Da je glavnina pobud še vedno na otrokovi strani. Da lahko sama pokaže, kje je in kaj jo zanima.

In od tega imava na koncu največ obe! Čas, preživet z mojim otrokom je tako zame čas resnične sprostitve, za otroka pa postane to čas gradnje lastne ustvarjalnosti in uživanja tudi v mamini tihi bližini.

Za iskrene odnose.
Pridružite se naročnikom iskreni.net!

Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!

Naroči se

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

SKLENI NAROČNINO že od 4,90 € / mesec