Ideja za kvalitetno preživet družinski čas – družinski krog

Foto: Shutterstock

Od lanskega leta sta v naši družini dve šolarki. Z željo, da skupaj preživimo čim več kvalitetnega časa, deklici nista bili vpisani na dodatne in izbirne vsebine ali krožke po pouku.

Kljub temu ali prav zaradi tega sem prva dva meseca močno čutila njuno utrujenost. Zelo težko ju je bilo motivirati za sodelovanje pri gospodinjstvu, pa čeprav je šlo za zelo kratke naloge, kot so pospraviti pomivalni stroj, pomesti jedilnico ali vzeti oprano perilo iz stroja… Lahko smo se pregovarjali cel popoldan in bila sem zelo slabe volje zaradi tega. Začutila sem, da mi gresta pošteno »na živce« in da ne maram takšnega obnašanja. Velikokrat sem bila utrujena in nemočna ali pa sem iz te nemoči nanju kričala.

Nemočna mama, ki to ni želela biti

Zaradi tega sem se počutila kot slaba mama in si nikakor nisem želela tako preživljati časa s svojimi otroki. Po drugi stani pa sem ju želela vključiti v gospodinjske obveznosti, saj se ob tem naučijo veliko pomembnega za življenje in nenazadnje, sem ob skrbi za dojenčka njuno sodelovanje resnično potrebovala.

Prva akcija za izboljšanje odnosov in družinske klime je bilo iskanje posvečenega časa za vsakega od štirih otrok. Kadar mi je uspelo najti vsaj pet minut za vsakega otroka in to jasno povedati ostalim, smo preživeli mnogo mirnejše in lepše popoldne. A problem pri uresničevanju zastavljenega cilja je bil, da so otroci štirje, od tega en dojenček in en dvoletnik. Mlajša dva zaradi njune kognitivne nezrelosti nista zmogla počakati ali razumeti, da sedaj samo prvošolki berem zgodbico. Silila sta poleg, a ob njuni prisotnosti se je prvošolka počutila ogroženo in ogoljufano časa samo z mano. Tako je nastal nov boj med njimi za mojo pozornost. Kadar je bil mož doma, je bilo to seveda lažje, a žal se njegova služba večino delovnih dni konča ob zgodnjem večeru ali celo ponoči, zato smo veliko popoldnevov in večerov preživeli sami.

Mama se je domislila …

Veliko sem razmišljala, brala in tudi molila za modrost, kako preživeti prijetne popoldneve in večere z mojimi dragimi otroki. Tako se je v stiski rodila ideja o družinskem krogu. Vedela sem, da imata dekleti z jutranjim krogom pozitivno izkušnjo iz vrtca in šole in zato je tudi ime Družinski krog pri njiju zbudilo pozitivno radovednost. Takoj so bili za to, da preizkusimo to mojo domislico.

Najpomembneje od vsega je to, da sem začela uživati v družbi otrok in me ni bilo več strah kako bomo preživeli popoldneve.Razložila sem jim, da si želim z njimi preživeti lepe popoldneve in se z njimi igrati. Pravila družinskega kroga so preprosta, vsak lahko predlaga eno dejavnost, ki jo potem vsi drugi po njegovih pravilih oziroma navodilih opravijo. Videla sem iskrice v očeh deklet in dalo mi je poguma, da smo začeli z izvedbo.

Prvič sem jaz prva predlagala dejavnost in potem so izžrebali kdo od njih bo naslednji. Zelo sem bila srečna, da je že prvi družinski krog bil zelo uspešen in so vsi sodelovali. Dveletnik je rekel, da bi se igral kravice in teličke, tako smo bili vsi na »vseh štirih« in se oglašali kot se oglašajo telički in kravice, se delali, da se pasemo, se stiskali drug k drugemu … Prvošolka si je izbrala dejavnost, ki je vključevala risanje, tretješolka pa lovljenje po hiši. Ko je bilo treba zaključiti, bi si oni seveda še želeli igrati. Po večkratni ponovitvi in zagotovilu, da bomo imeli še veliko Družinskih krogov, smo  zaključili.

Aktivna družinska dinamika, ki povezuje

Tako smo se od tistega dne ves teden vsak dan po prihodu iz šole šli Družinski krog. Veliko smo se smejali, vriskali od veselja, se oglašali in obnašali kot živali, se igrali igre, ustvarjali. Ker mi je občasno zmanjkalo idej za igre, sem si v knjižnici sposodila tudi knjige z igrami. Jaz sem skrbela, da smo imeli dejavnosti, ki so vključevale nežen telesni stik ali pa so bile aktivnosti smešne. Preko igre in skupnega časa sem umirila sebe in njih tako na telesni kot psihičnih ravni. S to družinsko dinamiko spoznavam otroke v vseh njihovih talentih in nemalokrat sem presenečena, kako so kreativni in koliko stvari si izmislijo. Ob izvajanjih sem se naučila, da moramo imeti predhodno dogovorjeno, koliko časa bo posamezna aktivnost trajala in koliko časa imamo skupno na voljo. Če nismo imeli vsaj pol ure časa, smo raje za tisti dan šli samo na sprehod v naravo ali se »ravsali«, saj so bili sicer otroci razočarani, če niso prišli na vrsto, ali pa se je njihova igra prehitro končala.

Pa so otroci potem bolj sodelovali pri opravljanju svojih gospodinjskih zadolžitev, me boste vprašali. Da, velikokrat so potem zadolžitve brez večjega godrnjanja in upiranja opravili. Včasih pa tudi ne. Toda spoznala sem, da sem jaz veliko lažje razumela, da je ta otrok kljub kvalitetno preživetemu skupnemu času preveč utrujen in smo se pogovorili o tem, koliko pa kljub utrujenosti zmore narediti. A najpomembneje od vsega je to, da sem začela uživati v družbi otrok in me ni bilo več strah kako bomo preživeli popoldneve.

Čisto za konec pa še nekaj idej za Družinski krog, če ga boš, dragi bralec, tudi ti vključil v vaše družinsko življenje: tesno eden ob drugem se postavite po velikosti stoje, leže, sede, eden nad drugim; tekmovanje v tem, kdo najdlje ostane obut v nogavice ob vsesplošnem puljenju z nog, lovljenje v hiši ali na dvorišču, igra netopir-vešča, slepa miš, risanje, barvanje, oponašanje živali … Sicer pa se prepustite kreativnosti vaših otrok, gotovo vas bodo prijetno presenetili s svojimi idejami in spoznali boste njihove (skrite) interese.