Foto: osebni arhivOtroci na igrišču, kjer vsak strmi v svoj telefon. Fotografiranje hrane, preden se jo (že mrzlo) poje. Hitenje od ene do druge znamenitosti, ne da bi jih zares videli, za čim več objav na družbenih omrežjih. Zbiranje všečkov in prebiranje komentarjev. Bluzenje po YouTubu. Igranje (video) igric. Nenehno pogledovanje na telefon.
Poznano? Ljudje smo postali tako zaposleni s pametnimi telefoni, aplikacijami in družbenimi omrežji ter obsedeni s številom všečkov, da smo pristne stike, druženje in pogovore v živo ter različna doživetja dali na stranski tir. Dopustili smo, da služimo napravam, namesto da bi one nam.
Pametni telefon: zasvojenost, ki je ne opazimo zlahka
Čas, ki ga namesto druženju ali ukvarjanju s hobiji namenimo pametnim telefonom, računalnikom ali televiziji, ni le izgubljena priložnost za pristne odnose z bližnjimi in uživanje življenja v polnosti. Številne raziskave so namreč pokazale, da na dolgi rok škodujemo tudi svojemu fizičnemu in psihičnemu zdravju. Pričakovanje, da moramo biti vedno in povsod dosegljivi, ter pritisk, da je treba biti z vsem na tekočem, sicer si out, tako pri otrocih in najstnikih kot tudi odraslih povzročata vedno več stisk in zdravstvenih težav ter pogosto vodita v zasvojenost.
O tovrstnih raziskavah in številnih težavah, ki jih povzroča pretirana uporaba sodobne tehnologije, smo na portalu Iskreni že pisali (več na koncu članka).
Rešitev je premišljena uporaba sodobne tehnologije
Po naključju je pred kratkim v moje roke prišla knjiga Digitalni minimalizem. In če sem že nekaj časa ugotavljala, da bi bilo pametno manjkrat preveriti svoj telefon, sem med branjem temu lahko samo (večkrat 🙂) prikimala.
Avtor Cal Newport, profesor na ameriški Univerzi Georgetown, ki se v zadnjem času posveča raziskovanju sodobne tehnologije in njenega vpliva na osebno življenje, v knjigi Digitalni minimalizem spretno prepleta ugotovitve različnih raziskav in teorijo podpre z zanimivimi primeri iz prakse (tako sodobnimi kot tistimi iz zgodovine).
Njegov slog pisanja o sicer pomembni in resni temi je tako berljiv in prijeten, da se bralcu zdi, kot da z avtorjem razpravlja v sproščenem ozračju ob skodelici kave ali čaja (kar vam je ljubše 😉).
Knjiga ni le odlično izhodišče za nadaljnji razmislek o pogostosti in namenu uporabe pametnega telefona (in druge sodobne tehnologije), ampak tudi prijetna spodbuda za spremembo na bolje. Bralec namreč dobi veliko konkretnih predlogov, kako še vedno uporabljati vse prednosti sodobne tehnologije, ne pa z njo tratiti časa, ki ga lahko namesto njej namenimo družini, prijateljem in hobijem.
Ker je predlogov res veliko, lahko vsak bralec zase najde vsaj eno rešitev – ne glede na svojo starost, poklic ali življenjski slog.
Digitalni minimalizem kot spodbuda za življenje z manj motilci
Svojih obrokov ne fotografiram, tudi fotografij z izletov, potovanj in drugih doživetij že dolgo nisem objavila na družbenih omrežjih, sem pa po prebrani knjigi začela manj pogledovati na telefon in družbena omrežja preverjati le še prek računalnika. Posledično jim posvetim bistveno manj časa. Tudi sicer telefon pogosteje sameva. In veste kaj? Prav ničesar pomembnega nisem zamudila. 🙂
Knjiga Digitalni minimalizem je v slovenščini izšla 29. junija 2022. Naročite jo lahko v spletni trgovini Iskreni.
Preberite več o težavah, ki jih prinaša pretirana uporaba sodobne tehnologije:
- Česa me je naučil dan brez telefona?
- Facebook uničuje prijateljstva
- Kdo je odvisnik od svetovnega spleta?
- Odvisnost od sodobnih tehnologij
- Ko preživljamo čas z otroki, odložimo telefon!
- Varnost na spletu
- Že vse vem, sem videla na Facebooku
- Varnost otrok na spletu najbolj odvisna od življenjskega sloga družine
Prispevek je oglasna vsebina.
Za iskrene odnose. Pridružite se naročnikom iskreni.net!
Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!
Otroci se digitalnih vsebin nalezejo mnogo bolj neopazno, kot se odrasli alkohola. Škoda pa je na očeh, zbranosti, spanju, ter medsebojnih odnosih. Sodobne risanke so KATASTROFA skoraj vse. Risanke na vseh kanalih razen na RTV so nasilne; četudi ni prikazanega fizičnega nasilja v njih, so nasilne vizualno in zvokovno. Ubijajo možgane. Kot bi z žlico jedel vegeto in potem probal navaden krompir; nič ni dovolj dobro. No, pornografija ima podoben učinek podeseterjene vzburjenosti čutil, od normalne ravni. Mononatrijev glutaminat v digitalni obliki. In to NAM delajo zahodni, ameriški mediji in na splošno vpliv. Zato bolj v drugem članku povsem spljuval Petersona, saj je zelo prefinjeno in učeno še vedno samo Američan, ki zagovarja njihov način. Žal mi je biti desničar v teh časih, kot je naš “junak” naroda popolnoma uničil RTV servis tako in drugače. Je edini branik pred zahodnim (ameriškim) nasiljem v digitalni obliki. Kdaj se bomo zbudili?
Naši otroci so dobili telefon pri 12 letih, ko so se šli šolat v drug kraj. Navadnega, saj pametnih še ni bilo. Tudi danes se da kupiti “butaste” telefone ali pa se jim da naše stare Nokie. Nokia 5110 z novo LiPo baterijo, ki stane 10 EUR, zdrži 14 dni v pripravljenosti! Če že ima pametnjakoviča, se nanj naloži “microsoft family” – da potem Microsoft in mi vedno vemo, kje je telefon 🙂 Hecam se. 2 uri na dan je dovolj – vseh digitalnih vsebin. A je težko, če sta oba starša nekje na minimalcu, ko pa je eden izmed njiju doma, pa je vse sorte opravkov.
Je pa dokazano to, da če jim vzameš ekrane, se hitro popravijo in uravnajo, ter jih ne pogrešajo. Samo odklopit je treba, nesti v drugo sobo ali sploh na podstrešje. Če ni, ni. To je enako, kot če bi alkoholik doma imel vsepovsod nastavljene steklenice pijače.