Foto: Laura Podobnik Zajamšek

Vsebina knjige, ki jutri izide pri založbi Iskreni, bo morda naročnikom Iskreni precej znana, saj smo zgodbe brali v lanski postni akciji. In čeprav sem jih brala tudi lani, so se me letos dotaknile drugače. Nagovorile so me druge zgodbe kot lani. Pa vendar so mi spet dale misliti.

Zgodbe, ki se spreminjajo. In ki spreminjajo.

Zgodbe, ki so zbrane v knjigi Strmenje, so v osnovi ostale enake. A tako kot sem se v zadnjem letu spremenila jaz, se je spremenil tudi način, kako berem oz. predvsem razmišljam o prebranem. Besede nagovorijo drugače. Misli odplavajo k drugim (pre)izkušnjam, k drugim ljudem … In verjamem, da ko bom knjigo naslednje leto ali več let pozneje ponovno vzela v roke, jo bom spet brala in razumela povsem drugače.

Sprašuješ, o čem je govoril?
Pravzaprav sploh ne vem.
Mislim, da je govoril o ljubezni.

Zgodbe bodo tudi takrat ostale … enake. A ker so tako človeške, tako “vsakdanje”, se spremenijo za prav vsakega od nas. In po branju vsaj malce spremenijo tudi nas.

Ko sem knjigo letos lektorirala, sem se spomnila, da sem si že lani delala zaznamke in zapiske, s katerimi bi morebitno knjigo, ki je bila takrat zgolj ideja, lahko pospremili na pot. Ali pa kakšen delček uporabili za slogan. In ko sem jih letos izbrskala in ponovno odprla, mi ni bilo treba prav nič dopisati. Takole sem si zapisala:

Nagovori in zgodbe, ki zarežejo v misli, v srce in dušo.

Zgodbe, ki ganejo.
Zgodbe, ki nagovorijo.

Zgodbe, ob katerih se orosijo oči in zajoče srce.

Zgodbe, katerih zaključek nagovori dušo in ji da upanja na srečen konec.
Zaključek, ki obvisi nekje v zraku, a hkrati opomni, da je ves čas z nami Ljubezen.
Da se bomo po padcih pobrali. Jih premagali. In skupaj z Njim vstali.

Ne, ker smo tako dobri, da si to zaslužimo.
Ne, ker smo tako popolni, da nam to pripada.
Ampak zato, ker preprosto samo SMO.

Ljudje z napakami.
Ljudje s slabostmi.
Ljudje s križi.

A tako zelo, zelo ljubljeni.

Verjamem, da boste v knjigi našli vsaj eno zgodbo, ki se vas bo dotaknila. Ker boste v njej prepoznali delček sebe. In strmeli, kako lahko nekdo, ki vas ne pozna, precej točno ubesedi vaše dvome, vaše skrbi, vašo nemoč … Pa tudi vaše upanje, da bo bolje. In zagotovilo, da zmorete in da niste sami. Da ste ljubljeni. In predvsem, da se z dvomi, skrbmi in nemočjo spopadamo vsi.

Zato bodite med tistimi, ki si bodo dovolili, da jih Strmenje spodbudi in nagovori, da jih opogumi in okrepi. V zavedanju, da ob nas niso samo družina in prijatelji, ampak tudi On.

Zgodbe z dodano vrednostjo

Zgodbe v knjižni podobi zasijejo v povsem novi luči zahvaljujoč tandemu oče-sin: Gregor Čušin je tudi tokrat mojstrsko ubesedil vsakodnevne bolečine, boje in veselje današnjega človeka ter jih mestoma navezal na odlomke Svetega pisma, Matija Jošt Čušin pa je vsako zgodbo dodatno obogatil z ilustracijo.

Tako je nastala knjiga, ki ni primerna samo za postni čas, ampak za vsak trenutek, ko potrebujemo spodbudo ali pa zgolj opomnik, da še zdaleč nismo sami. Dregljaj, ko nas nekdo vpraša …

Sprašuješ, o čem je govoril?
Pravzaprav sploh ne vem.
Mislim, da je govoril o ljubezni.
– Strmenje (G. Čušin)

Priskrbite si ta ljubeč ‘dregljaj’. Ker si zaslužite!