O knjigi
Via dolorosa je Žalostna pot. To je ulica v Jeruzalemu, ki vodi od Pilatove palače do Kalvarije. Pravijo, da je to pot, po kateri je Jezus nosil križ. Vita dolorosa pa je žalostno življenje. Je naše življenje, naše srečevanje s križi in s Križem. Do srečanja z Njim. ViTa dolorosa so zato zgodbe naših žalosti. Naše poti od Poncija do Pilata. Od Pilata do Kalvarije. Od Kalvarije do Vstajenja. Naše vsakdanje in vsakodnevne poti do Njega. In z Njim.
Ko so se začele bolj intenzivne priprave na knjigo in sem po več kot pol leta spet začel prebirati tekste, nisem mogel verjeti, da je vse to prišlo izpod mojih prstov. Te besede so od zgoraj. Meni je to tako sveto. Če bi kdo drug napisal to knjigo, bi bil zaljubljen vanjo in bi jo vsem ponujal.
– Gregor Čušin
Odlomek iz knjige
Včeraj pa sem videl človeka, ki je objel drevo tako nežno in ljubeče, kot bi objel nevesto. Na smrt obsojenemu so na rame položili križ, on pa se ga je oklenil, kot se je včasih moja žena oklenila mene. Da sem ves vztrepetal. In spoznal sem, da ne gre v smrt, ampak v življenje. Da je objel križ, da je objel mene. In mojo ženo. In mojega otroka. In vse ljudi, ves svet. Da je ljubezen.
O avtorju
Gregor Čušin je študiral dramsko igro na AGRFT. Po študiju se je zaposlil v MGL, kjer je s krajšo prekinitvijo ostal vse do leta 2018, ko se je podal na samostojno pot. V ljubiteljskih in polprofesionalnih gledališčih se pogosto loteva tudi režije predstav. Izjemno odmevne so njegove avtorske monodrame Hagada, Evangelij po Čušinu, Pešec in Jona, besni prerok, kjer se ukvarja s krščanskimi temami.
Kot eden najbolj ustvarjalnih umetnikov je s svojimi predstavami redni gost pred polnimi dvoranami po vsej državi. V svojih besedilih na edinstven način spaja krščanske in druge družbene teme z umetniško besedo, ki je včasih humorna, že naslednji trenutek pa smrtno resna in zadane naravnost v srce. Človek tako lahko gleda eno in isto predstavo tudi trikrat, pa se je ne naveliča – vsebina je namreč vsakič malce drugačna, besedilo pa ima toliko sporočil, da jih z enkratnim ogledom niti ne opaziš vseh.
O ilustratorki
Agata Pavlovec je študirala likovno pedagogiko na Pedagoški fakulteti, kasneje pa slikarstvo na ALUO, kjer je leta 2002 diplomirala. Sodeluje na različnih skupinskih razstavah in kolonijah, samostojno pa razstavlja od leta 2002. Ukvarja se tudi z organizacijo razstav in prireditev, s pedagoško dejavnostjo in sodeluje z različnimi neprofesionalnimi gledališkimi skupinami. Za svoje delovanje je leta 2013 prejela priznanje Občine Železniki.
Slike Agate Pavlovec ilustrirajo iskanje ravnotežja med duhovnim in materialnim, med eterično senzibilnostjo in fizično pojavnostjo tukaj in zdaj, med željo in uresničljivim, med vizijo in resničnostjo. To (slehernikovo) iskanje ravnotežja slikarka ponazori z iskanjem likovnega ravnotežja. Zato dematerializirano naslikano svetlobo prizemlji z geometrijskimi linijami, z odločnimi horizontalami. Če le ni tudi ta horizont samo odmikajoča se, nikoli dosežena točka na obzorju, naslikana poezija večnega hrepenenja.
Želite prebrati dodaten odlomek iz knjige? Tule je!
Kaj so o knjigi povedali drugi?
Prebrala sem jo enkrat, dvakrat. In nato še tretjič. Požirala sem jo. Ljubezen in bolečina ljudi, ki so stali ob poti, kjer je mimo Jezus nesel križ, sta otipljivi. Čeprav je Jezusa na križevem potu spremljala množica, nisem nikoli čutila, da je bila to skupina ljudi, ki je bila ranjena in zaskrbljena. Ob branju začutiš, kako smo po vsem svetu različni ljudje, ki v svojih srcih tudi po 2000 letih nosimo isto bolečino, s katero so se soočali tisti, ki so bili neposredno navzoči.
Pilat, Baraba, Simon. Veronika, Kajfa, Peter. Fiktivni liki, ki jih poznamo iz zgodb zadnjih dni in ur Jezusovega življenja, postanejo resnični. Postanejo osebe iz mesa in krvi, osebe z lastnimi boji, osebe, ki prepoznajo ljubezen. Osebe, ki prepoznajo Ljubezen.
Čušinova ViTa dolorosa za vedno spremeni pogled na veliki petek. In na Veliko noč. In po tem, ko jo preberemo, nikoli več ne podvomimo v Ljubezen križa.
– Mojca Koren Lapajne v članku Križev pot: kaj je spremenilo moj odpor do te molitve
Pilat in Adam, Marija in Veronika, Samarijanka in Janez, Nikodem in Magdalena. Vsem tem osebam podarja Gregor Čušin v svoji knjigi ViTa dolorosa ime, čast in dostojanstvo.
– Nedelja: Cerkveni list Krške škofije
Mnenja
Zaenkrat še ni mnenj.