Varnost otrok na spletu najbolj odvisna od življenjskega sloga družine

Thumbnail

Kvaliteta družinskih odnosov je ključ do varnosti na družabnih omrežjih, pravi nova evropska raziskava.

Spletno nadlegovanje za starše in učitelje postaja predmet vedno večje skrbi. Projekt Safe Social Media (“Varni družabni mediji”) organizacije InterMedia Consulting s sedežem v Rimu je zagrizel v izziv oblikovanja izobraževalnega programa za preprečitev nasilja v komunikaciji na družabnih omrežjih. V intervjuju za MercatorNet je vodja projekta Reynaldo Rivera spregovoril o raziskavi med italijanskimi in španskimi srednješolci, ki je spremljala zagon programa Safe Social Media. Pokazala je namreč na profil mladostnika, ki je v današnjem, včasih že krutem svetu spletnih omrežij najbolj varen …

Ali so otroci in mladostniki res tako “odvisni” od družabnih medijev, kot se nam dozdeva? Ali res prebijejo ure in ure na dan na Facebooku in podobnih straneh?

Velika večina otrok v Evropi in drugih visoko razvitih državah je povezana s  družabnimi mediji, vendar je stopnja vključenosti odvisna od kraja, infrastrukture, lokalne kulture in drugih dejavnikov, vključno od tega, kaj odrasli smatrajo, da je preveč. Rusu se morda zdi pretirano, če otrok uporablja Facebook dve do tri ure na dan, medtem ko je Italijan navajen na spletu preživeti cel dan, saj so internet in pametni telefoni v Italiji bolj prodrli na trg in so cene internetnih povezav nižje.

Otroci, ki uporabljajo komunikacijske tehnologije že od zgodnje mladosti, postanejo večji uporabniki družabnih omrežij.

Obstajajo pa dokazi, da so otroci, ki uporabljajo komunikacijske tehnologije že od zgodnje mladosti (od 2. ali 3. leta), postanejo večji uporabniki družabnih omrežij, kot je Facebook, ko dosežejo starost od 11 do 13 let.

V naših raziskavah na to tematiko (v Italiji in Španiji leta 2012, v Peruju leta 2010) smo ugotovili, da se največja spodbuda za uporabo družabnih omrežij zgodi med 13. in 15. letom. Vendar pa čas, ki ga preživijo pri mreženju, na splošno ni pretiran. V Italiji in Španiji le 19 odstotkov 14-letnikov od ponedeljka do petka preživi več kot 7 ur na družabnih omrežjih, ko posodabljajo svoj profil, objavljajo vsebine, klepetajo … Podoben vzorec velja tudi za konce tedna: 48 odstotkov vzorca tekom vikenda za družabna omrežja porabi manj kot 3 ure, 27 odstotkov pa manj kot 6 ur. To kaže, da so socialni mediji sicer realni deli vsakdanjega življenja tako imenovanih “digitalnih domorodcev”, ne zasedajo pa vsega njihovega prostega časa. Torej ni vzroka za alarm o zasvojenosti ali izolaciji, vsaj ne pri večini mladostnikov našega vzorca. Podobno bi lahko rekli za video igre.

To pomeni, da ne gre za vprašanje, koliko časa otrok preživi za določeno platformo, ampak kakšen slog življenja ima – kaj počne na spletu, kakšni vrsti digitalnih doživetij je izpostavljen.

Kaj pa mladi navadno počnejo na spletu?

V socialnih medijih se nasilje kaže v pornografiji, “sextingu”, spletnem ustrahovanju in spodbujanju samomorov ter drugih oblik neželenega vedenja.

V naših raziskavah smo odkrivali nekatere spremenljivke, ki bi bile lahko povezane z najstnikovim načinom življenja: 17 odstotkov vprašanih je izjavilo, da redno gledajo pornografijo, 7 odstotkov jih prakticira “sexting”, medtem ko jih le 5 odstotkov sodeluje v spletnih socialnih akcijah in 16 odstotkov piše članke ali nalaga video posnetke. Otrok nismo spraševali o drugih dejavnostih, saj so jih analizirale druge študije, in se nismo osredotočali na digitalne veščine.

Je nasilje pogosta tema v socialnih medijev? Na kakšne načine se pokaže?

Nasilje je velik problem v družbi in posledično tudi v družbenih omrežjih. Otroci so še vedno najbolj ranljivi za nasilje, bodisi na spletu bodisi drugje. Ne moremo reči, da je stanje slabše kot v preteklosti, vendar vemo, da prežema vse prostore, kjer se zadržujejo mlajše generacije. V socialnih medijih se to kaže v pornografiji, “sextingu”, spletnem ustrahovanju in spodbujanju samomorov ter drugih oblik neželenega vedenja.

Kolikšen delež vašega vzorca učencev je bil v nevarnosti, da se posluži ustrahovanja drugih in drugih oblik tveganega vedenja? Kateri so bili glavni dejavniki tveganja?

Glavne dejavnike tveganja za spletno ustrahovanje: pomanjkanje starševskega nadzora, šibek medgeneracijski dialog in povezanost, odsotnost osebnih prepričanj (vere), negativni odnosi v skupini vrstnikov, utilitarno dojemanje prijateljstva, nizka raven vrednot, slaba samopodoba ter malo intelektualnih ali kulturnih interesov.

Ugotovili smo, da je 19 odstotkov vprašanih grozilo svojim znancem, 32 odstotkov jih ne bi oklevalo uporabiti nasilje, da bi zaščitili tisto, za kar menijo, da je “njihova pravica”, 27 odstotkov bi užalilo svoje prijatelje, če bi jih izzivali, in 10 odstotkov jih je dejalo, da nimajo težav zbijati ponižujočih šal na račun drugih oseb. To pomeni, da obstaja srednja nevarnost za dejanja ustrahovanja pri 27 odstotkih vzorca, medtem ko izgleda, da je 5 odstotkov izpostavljenih visokemu tveganje za ustrahovanje drugih.

Glavne dejavnike tveganja še raziskujemo, naša začetna analiza pa kaže na naslednje: pomanjkanje starševskega nadzora, šibek medgeneracijski dialog in povezanost, odsotnost osebnih prepričanj (vere), negativni odnosi v skupini vrstnikov, utilitarno dojemanje prijateljstva, nizka raven vrednot, slaba samopodoba ter malo intelektualnih ali kulturnih interesov. Skratka, življenjski slog odnosov je zelo pomemben, drugi dejavniki, ki mladega izpostavljajo nasilju, pa vključujejo negativne vzornike, visoko izpostavljenost nasilnim vsebinam v družabnih medijih in pomanjkanje dostopa do visokokvalitetnih družbeno kulturnih dobrin in storitev.

Študije navadno prihajajo do različnih ugotovitev o video igrah. Ali je vaša raziskava pokazala, ali takšne igre med uporabniki spodbujajo nasilje?

To je težko vprašanje, vprašanje “za milijon dolarjev”. Anderson in drugi so objavili več študij in meta-študij, ki so pokazale na pomembno povezavo med nasilnimi igrami in nasilnim vedenjem. Vendar pa nimamo resne raziskave, ki bi potrdila, da igre povzročajo ali spodbujajo nasilje med uporabniki tudi kot edini ali glavni dejavnik. Ne obstaja ena sam dejavnik, ki bi povzročal nasilno vedenje. Vendar pa lahko nasilne video igre pospešijo proces desenzitizacije, potrdijo negativen odnos do drugih ljudi ali povečajo posameznikovo osamljenost in socialno izključenost.

Iz naše perspektive, ki jo potrjujejo naše raziskave, so nasilje in tvegana vedenja na splošno vezana na dejavnike, ki bi jih lahko povzeli kot otrokove odnose. Negativen odnosni slog življenja, ki se običajno razvije v zlomljeni ali disfunkcionalni družini ter ki ga potrjujejo tudi moda, javno mnenje in vzorniki, spodbuja nasilje. To še posebej velja v “tekoči družbi”, ki ji manjkajo skupna moralna merila ali tradicija.

Kakšno vlogo igrajo starši pri spodbujanju varne uporabe družabnih omrežij? Ali jih večina spremlja, kaj otroci počnejo na spletu, ali v veliki meri dvignejo roke od spletnih vsebin?

Priporočam ne le “nadzor”, temveč “pozitivni nadzor” s strani staršev, kar pomeni dialog z otroki, razumevanje spletnega sveta, razvijanje svojih sposobnosti in, predvsem, učenje z zgledom.

Dobro družinsko vzdušje, medgeneracijski dialog, družinska povezanost in starševski nadzor so bistveno povezani s pozitivnim slogom življenja na področju odnosov in manj nasilnimi ali tveganimi vedenji. Vendar bi sam priporočil ne le “nadzor”, temveč “pozitivni nadzor” s strani staršev, kar pomeni dialog z otroki, razumevanje spletnega sveta, razvijanje svojih sposobnosti in, predvsem, učenje z zgledom.

Na žalost imajo starši res pretežno odnos “dviganja rok”: v vzorcu naše raziskave 42,2 odstotka staršev ne nadzoruje časa, ki ga njihovi otroci preživijo pri gledanju televizije, igranju video iger ali brskanju po internetu; 48,3 odstotka jih ne ponuja nasvetov o tem, kako uporabljati te platforme; 42 odstotkov običajno ne gleda filmov skupaj z drugimi člani družine; in 73 odstotkov jih ne igra video iger s svojimi otroki.

V večini družin vlada povprečna ali podpovprečna raven dialoga. Ta je visoka le v 27,5 odstotka primerov. 60,4 odstotka otrok nikoli ali skoraj nikoli ne govori s starši o tem, kaj počnejo na spletu, ali o svojih izkušnjah pri uporabi interneta. Prepoznali smo pomen vrzeli v medosebnih družinskih odnosih, ki jih spremlja permisiven odnos s strani staršev: 16 odstotkov najstnikov trdi, da jim njihovi starši dajo vse, za kar jih prosijo, in 40,7 odstotka jih opisuje njihovo družinsko vzdušje kot permisivno.

Ali bi lahko orisali profil, recimo, 13-letnika, ki ima najboljše družbeno, psihološko in etično izhodišče pri uporabi socialnih medijev?

Mladi z najmanj tveganj pri uporabi spletni omrežij: imajo jasno usmeritev v življenju; pogosto sami prevzamejo pobudo; uživajo svobodo izražanja; imajo ob sebi dobre zglede; imajo močan vrednostni sistem in samospoštovanje; za njihov prosti čas je značilno ravnotežje med intelektualnimi in družabnimi dejavnostmi; običajno so verni; so malo izpostavljeni nasilju v medijih.

Mi mu pravimo član GPS generacije. Ti mladi imajo jasno usmeritev v življenju in pogosto sami prevzamejo pobudo v interakciji tako s prijatelji kot z odraslimi. Uživajo svobodo izražanja in imajo ob sebi ljudi, ki jim nudijo vedenjske vzorce preko dialoga in nadzora. Imajo močan vrednostni sistem in samospoštovanje. Njihovi slogi življenja so daleč od tveganih situacijah, čeprav to ne pomeni, da se jih bojijo tvegati. Za njihov prosti čas je značilno ravnotežje med intelektualnimi in družabnimi dejavnostmi. Običajno so verni, z različnimi stopnjami verske prakse. Njihova izpostavljenost nasilju v medijih in tveganje za ustrahovanje drugih je nizka.

Zasnovali ste program za izobraževanje mladih o varnih družabnih medijih. Kaj ste se naučili iz te izkušnje?

Program Safe Social Media je raziskovalni projekt v izobraževanju na področju medijev, ki si prizadeva za zmanjšanje nasilja med otroki in mladimi preko razvijanja njihovih sposobnosti za kritičnost in ustvarjalnost. To je doseženo s pomočjo pozitivnih vzornikov in konstruktivnega dialoga, ki temelji na konkretnih primerih. Naša ocena je pokazala, da lahko zmanjša sprejemanje nasilja, vključno z izpostavljenostjo nasilnim medijskim vsebinam in vzornikom. Povečuje dialog s starši in njihovo dojemanje kot primarnih virov informacij.

Prišli smo do dveh glavnih spoznanj:

Ključno vlogo imajo starši, učitelji in vzgojitelji. Politiki morajo spodbujati preventivne projekte, usmerjene v socializacijo otrok. Otroci morajo biti v središču socialne politike. Pozitivni razvoj otrok pa bi moral postati glavno merilo za kakovost medijskih izdelkov – in podjetij, ki jih proizvajajo.

a) Učitelji in vzgojitelji lahko povečajo svoja prizadevanja za razvoj mehkih veščin najstnikov, zlasti sprejemanja odločitev, ocenjevanja zanesljivosti virov informacij, aktivne uporabe informacijskih tehnologij in, najpomembnejše, sodelovanja pri pozitivnih družabnih skupin – to je prijateljstva.

b) Starši morajo postati zavezniki učiteljev, ki sodelujejo v dejavnostih šole, preko osebnega zgleda spodbujajo zdrav slog življenja in svojim otrokom pomagajo, da si organizirajo zdrav čas sprostitve.

Zdi se, da je še veliko dela, da bi iz družabnih medijev naredili varno okolje za mlade. Kdo bi se moral še lotiti tega projekta?

Ključno vlogo imajo starši, učitelji in vzgojitelji. Ampak tega ne morejo storiti sami. Politiki morajo spodbujati preventivne projekte, usmerjene v socializacijo otrok (v družini in šoli). Otroci morajo biti v središču socialne politike. Pozitivni razvoj otrok bi moral postati glavno merilo za kakovost medijskih izdelkov – in podjetij, ki jih proizvajajo. Na splošno pa bi morali graditi družbo, v kateri bo v središču otrok in bo spodbujan zdrav in trajnostni model družine in starševstva.

Prevedno po: mercatornet.com

Za iskrene odnose.
Pridružite se naročnikom iskreni.net!

Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!

Naroči se

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

SKLENI NAROČNINO že od 4,90 € / mesec