4 razlogi, zakaj življenja svojih otrok ne delim na družbenih omrežjih

Foto: Canva

Svet se je v zadnjih petnajstih letih na digitalnem področju močno spremenil. Videti je, da izjemnemu tehnološkemu napredku niso sledile moralne in etične norme. Niti zdrava pamet. Nekateri starši lahkomiselno na družbenih omrežjih na veliko delijo utrinke iz življenj svojih otrok. Začne se že v porodnišnici in nadaljuje do maturantskega plesa. Marsikateri starševski profil vsebuje stotine ali tisoče slik in posnetkov njihovih otrok. Te vsebine so pogosto zelo zasebne, včasih celo intimne narave. Spet drugi starši le tu in tam objavijo kakšen pomembnejši mejnik. Nekateri pa z objavami svojih otrok celo služijo denar. Vse več je glasov strokovnjakov, ki opozarjajo starše na to, da ima lahko tako imenovani “sharenting” za otroka precej hude posledice.

Moji otroci na spletu ne obstajajo

Imamo tudi starše, ki o svojih otrocih ne objavljajo ničesar. Nobene slike, nobenega zapisa, nobenega dosežka, nobene zabavne dogodivščine, nobenega potovanja …

Ena teh je avtorica več knjig in bivša tajna agentka Evy Poumpouras. Na svoji spletni strani je nedavno zapisala 4 razloge, zakaj se je odločila, da ne bo delila nobenih podrobnosti o življenju svojih otrok. Dodala je še: “Vsak starš hodi po svoji poti. Ta je moja. Svojega otroka nisem dolžna zaščiti le fizično, pač pa tudi duševno in psihološko.”

1. Gre za življenje mojega otroka, ne za moje življenje

To je življenje mojega otroka, ne moje življenje. Gre za njegova doživetja in za njegove izkušnje. To, da sem njegova mama mi ne daje pravice, da bi njegovo življenje postavljala vsem na ogled. To bi bilo nekaj, kar bi mi lahko pozneje povsem upravičeno zameril.

2. Premlad je, da bi lahko dal privoljenje

Tudi če bi ga vprašala in bi privolil. Tudi če bi si iskreno želel, da nekaj objavim. Premlad je, da bi lahko dal privolitev. Nima še mentalnih sposobnosti in zrelosti, da bi sploh razumel, za kaj daje soglasje. Možgani se v celoti razvijajo do 25. leta starosti.

3. Družbena omrežja škodijo samozavesti

»Mami, koliko lajkov je dobila moja fotografija?« ni vprašanje, ki bi ga želela kadarkoli slišati od svojega otroka.

Nočem, da bi moj otrok razumel všečke ali komentarje kot potrditev. Še manj, da bi jih doživel kot žalitev. Če bi ga izpostavljala na spletu, bi ga navajala, da ceni naključna mnenja drugih in da sebe vrednoti po odzivu drugih. Za svojega otroka si želim bolj trdno samopodobo.

4. Želim zaščititi svojega otroka

Velik del tega, kar je na spletu, je toksično. Ljudje ne razmislijo, preden komentirajo. Hitro ožigosajo, žalijo, zmerjajo ali preprosto sovražijo. Otroški um ni dovolj močan, da bi prenesel takšne stvari in jih zmogel postaviti v kontekst. Prav tako na spletu niso le dobronamerni in neškodljivi ljudje. Tam so tudi ljudje, ki prežijo na ranljive otroke in jim želijo škodovati. Iščejo njihove slike, ki jih z umetno inteligenco lahko predelajo v karkoli. Ne želim, da moj otrok postane njihov material.