Kdo je odvisnik od svetovnega spleta?

Thumbnail

Dandanes si življenje brez računalnika le težko predstavljamo. Kdaj lahko govorimo o tem, da je nekdo zasvojen s spletom?

Odvisnost od svetovnega spleta, v zadnjih letih pa tudi od pametnih telefonov in t. i. tablic, je ena izmed najhitreje naraščajočih nekemičnih odvisnosti. Virtualna zabava, komunikacija in delo so postali del vsakdana marsikaterega posameznika, a vpliv medmrežja še zdaleč ni tako nedolžen.

Splet: novodobna kuga?

Znanstveniki so zaskrbljenost nad računalniško tehnologijo izrazili že v 70. letih 20. stoletja, ko se je tovrstni razvoj šele dobro pričel in so bili računalniki dostopni le v določenih podjetjih ter namenjeni profesionalni uporabi.

Zdi pa se, da so bili pomisleki glede vpliva računalnika in spleta na človeško psiho upravičeni, saj so mediji že v 90. letih poročali o računalniški odvisnosti. Sodeč po novejših statistikah so s spletom zasvojeni predvsem mlajši moški med 20. in 30. letom starosti, vendar pa lahko v spletno past v resnici pade kdor koli.

Vrste spletne odvisnosti

Ena izmed pogostih oblik spletne zasvojenosti je t. i. kompulzivno spletno vedenje, kamor sodijo spletno nakupovanje, hazardiranje in obsedenost z igricami. Pogosta posledica je finančni udarec za posameznika, številne ure, ki jih preživi na spletu namesto z bližnjimi pa močno poslabšajo tudi kakovost medosebnih odnosov.

Z uporabo spleta pa je povezana tudi zasvojenost s spletno spolnostjo, pri kateri gre za iskanje seksualnih stikov in/ali za brskanje po pornografskih vsebinah. Tovrstna obsesija nemalokrat močno poškoduje partnerski odnos, v številnih primerih, ko zasvojenec preprosto ne zmore odnehati ali težave sploh ne vidi, pa pride tudi do razdora zakona.

Nekoliko podobna je tudi zasvojenost s spletnimi odnosi, kjer pa ne gre nujno za iskanje spolnih kontaktov ali seksualno dopisovanje, temveč pomeni to, da oseba na medmrežju vzpostavlja intenzivne kontakte z neznanci, lahko v klepetalnicah, forumih, na družabnih omrežjih ipd., ti pa ji postanejo zanimivejši ter pomembnejši od odnosov »iz mesa in krvi«. Tudi tovrstna obsesija je zelo huda preizkušnja za prijatelje, partnerja in družino, ki so pogosto hudo prizadeti, saj se zdi, da se odvisnež zanje sploh ne zanima več.

Gre res za zasvojenost?

Čeprav za računalnikom preživimo ure in ure, pa zgolj količina časa, ki ga namenjamo spletu, sama po sebi še ni zadosten pokazatelj, da gre res za zasvojenost. Med simptome odvisnosti namreč sodijo tudi:

  • močna potreba po neprestani, npr. celodnevni ali večurni, uporabi spleta in/ali mobilnih aplikacij;
  • negativen vpliv na vsakdanjo funkcionalnost: odvisnik ima zaradi količine časa, ki ga namenja spletu ali drugim oblikam pametne tehnologije, vse več težav z organizacijo svojih obveznosti (npr. službenih, družinskih);
  • večkratni neuspešni poskusi posameznika, da bi omejil uporabo spleta in pametnih naprav, pri čemer je slabe volje ali celo depresiven (saj ugotavlja, da temu preprosto ni kos);
  • uporabnik med brskanjem po spletu ali igranjem iger izgubi občutek za čas (tako je lahko v virtualni svet potopljen cel dan, medtem ko ima denimo občutek, da je minilo le nekaj minut);
  • nihanja v razpoloženju ter slaba volja v situacijah, ko splet ni na razpolago ali uporabnik ni v stiku z njim: Pojavi se prava abstinenčna kriza (ko denimo ni spletnega signala ali ko je oseba na potovanju, sredi delovnih obveznosti ipd.);
  • težave s spanjem: Posameznik ne spi kakovostno, se med spanjem zbuja ali potrebuje dolgo časa, da zaspi;
  • negativen vpliv na socialno življenje: Oseba se manj druži s svojimi najbližjimi, vedno več časa preživlja v virtualnem svetu, prijateljem in družini začne tudi lagati, npr. glede tega, koliko časa preživi na spletu in kaj počne na njem.

Kako in kje poiskati pomoč?

Vsem, ki bi se s to tematiko ter tudi dinamiko zasvojenosti na splošno radi podrobneje seznanili, priporočam knjige Sanje Rozman, npr. njen delovni zvezek Umetnost, v katerega je vključila tudi vprašalnike, s pomočjo katerih lahko bralec preveri, ali ima težave z različnimi oblikami odvisnosti.

Rozmanova izhaja tudi iz ugotovitev Dr. Patricka J. Carnesa, avtorja knjige V senci interneta, ki zelo dobro obrazloži zasvojenost s spletno spolnostjo, ki je ena izmed tistih, ki posameznika najbolj zaznamujejo.

Kaj pa terapije?

Tudi slovenski psihoterapevti se vse bolj zavedajo pomembnosti razumevanja spletne odvisnosti, ki pogosto nadomešča zdrave medosebne odnose in so poskus potlačitve težav in občutkov praznine ter nesmiselnosti.

Psihoterapevtska pomoč, namenjena tovrstni odvisnosti, je lahko individualna, za zelo uspešne pa so se izkazale tudi terapevtske skupine, v katerih uporabniki delijo svojo zgodbo ter drug drugega opogumljajo.

V zadnjih letih je zaživelo tudi nekaj društev in centrov, ki so namenjeni nudenju pomoči spletnim odvisnikom in ki na to temo organizirajo tudi delavnice, predavanja in raznolike projekte, katerih namen je tudi širše ozaveščanje javnosti.

Svetovni splet, aplikacije, pametni telefoni, tablice in druga elektronska čudesa so močno zaznamovala moderno dobo, na nas pa je, da jih uporabljamo s pametjo in previdnostjo ter smo odkriti sami do sebe in pozorni na to, kdaj se navdušenje že preveša v odvisnost.

Foto: adweek.com, carnaghan.com, collegegirldai.com

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.