Vid Kraner: Na internetu bodimo kritični, odgovorni in zgled prihodnjim generacijam

Vir: Osebni arhiv

Za nami je dan varne rabe interneta, februar pa je mesec, prav tako posvečen varni rabi interneta. Znanje o varnosti na spletu je v sodobnem svetu nepogrešljiva veščina za vsakega izmed nas. Hiter razvoj spletnih tehnologij nam omogoča vedno nove informacijsko-komunikacijske kanale, ob tem pa odpira poti za marsikatero nevarnost, s katero se srečujemo njeni uporabniki. Mi smo ob tej priložnosti govorili z Vidom Kranerjem, magistrom informatike in tehnologij komuniciranja, ki je zaposlen kot razvijalec aplikacij in sistemski administrator, posveča pa se tudi ozaveščanju o varnosti na spletu.

Kaj so največje nevarnosti spleta za povprečnega uporabnika?

Iz osebne izkušnje v službi lahko rečem, da so za podjetje, kljub velikim vsotam, porabljenim za varnostne rešitve, največje tveganje prav zaposleni, ki se ne držijo načel varne rabe interneta. Nadloga, pri kateri se lahko vsi najdemo, je nezaželena elektronska pošta. Ta je še vedno eden najbolj razširjenih medijev za prevare. To so na primer priponke, za katerimi stojijo zlonamerna programska oprema ali povezave do strani, ki se pretvarjajo za nekaj drugega. Na drugi strani pa lahko tudi nedolžne reklame predstavljajo tveganje. Uporabniku je na primer ponujen produkt ali storitev, ki je zavajajoča, uporabnika pa vseeno prepriča in izkoristi njegovo zaupanje. Opažam, da so ljudje še zmeraj preveč naivni pri uporabi spleta in hitro verjamejo informacijam, ki so lahko nepreverjene. Ravno takšni uporabniki pa so najbolj na udaru spletnih prevar.

Kaj za vas pomeni varnost na spletu?

Opažam, da so ljudje še zmeraj preveč naivni pri uporabi spleta in hitro verjamejo informacijam, ki so lahko nepreverjene.

Predvsem to, da smo previdni, da ne nasedamo nepreverjenim informacijam in da se zavedamo številnih nevarnosti na spletu v obliki napačnih ali izkrivljenih informacij, pa tudi spletnih prevar. Zame pomeni varnost to, da uporabniki uporabljamo zaupanja vredne strani in storitve. To pomeni, da preverimo, ali obstajajo preverljive informacije o podjetju. Da ignoriramo reklame ali oglase, na primer s pomočjo vtičnika za brskalnik za blokiranje oglasov. Varnost pa predstavlja tudi uporaba močnih, varnih in neenakih gesel. Pri tem si lahko pomagamo z orodjem za upravljanje z gesli. Pri varnosti je po mojem mnenju ključna naša kritičnost do informacij.

Kaj se vam zdi ključno, da bi uporabniki spleta morali vedeti o nevarnostih, ki prežijo na nas?

Najprej to, da se uporabnik zaveda, da nevarnost sploh obstaja. Dejstvo je, da lahko na spletu skoraj vsak ustvarja takšne in drugače vsebine. In tako, kot imamo v življenju ljudi z dobrimi in slabimi nameni, imamo takšne ljudi tudi na spletu. Če uporabniki spleta dvomijo o določeni stvari na spletu, jim svetujem, da se posvetujejo z nekom, ki ima na tem področju več izkušenj, saj bodo tako prikrajšani za marsikatero nevšečnost. Tu velja omeniti predvsem otroke, mladostnike in starejše ljudi, ki so najranljivejši uporabniki spleta.

Ključno se je zavedati, da sta največji nevarnosti zloraba osebnih podatkov prek lažnih spletnih strani (bančne kartice, gesla, itd.) in zlonamerna programska oprema, kot so na primer virusi, ki lahko ogrožajo uporabnikove podatke na sami napravi, uporabnik pa jih prejme z odpiranjem nevarnih datotek.

Katera orodja uspešno preprečujejo dostop do neprimernih vsebin za otroke?

Največji nevarnosti sta zloraba osebnih podatkov prek lažnih spletnih strani in zlonamerna programska oprema.

Večina brskalnikov ima možnost starševskega nadzora, kot tudi možnost blokiranja neprimernih in za otroke občutljivih vsebin. Pogosto imajo tudi protivirusni programi vključeno omenjeno funkcionalnost. Prednost slednjih so predvsem ažurne baze neprimernih in nevarnih strani. Manj veščim staršem je najbolj dostopna že omenjena funkcionalnost starševskega nadzora v brskalnikih ali pa brskalniki, ki so posebej namenjeni za otroke (Kiddle, Pikluk). Na mobilnih napravah pa to funkcionalnost omogočajo za to namenjene aplikacije (Bark, Kaspersky Safe Kids, Qustodio in druge). Bolj izkušeni starši, ki uporabljajo protivirusne programe (Norton, Kaspersky idr.) pa imajo možnost naprednejših funkcionalnosti, kot so spremljanje lokacije mobilne naprave, omejevanje časa na napravi, poročila o dejavnosti na spletu itd.

Kako lahko odrasli poskrbimo, da otroci ne bi postali žrtve spletnih zlorab?

Najbolj pomembno je, da se z otroki že pred njihovo uporabo spleta pogovorimo in jim predstavimo odgovorno spletno vedenje. Ker pa je ob naši odsotnosti otroke vseeno težko nadzirati, pa je ključno, da se kot starši najprej podučimo o nevarnostih na spletu (npr. tukaj), potem pa še o orodjih za starševskih nadzor, ki lahko pomagajo otrokom zagotoviti varno in zabavno spletno izkušnjo.

Kako pa naj ravnamo v primeru nasilja neznancev preko spleta?

Najbolj pomembno je, da se z otroki že pred njihovo uporabo spleta pogovorimo in jim predstavimo odgovorno spletno vedenje.

Sporne vsebine ali incidente lahko prijavimo na slovenski spletni točki Spletno oko. Oseba, ki pa je na spletu iz različnih razlogov v stiski, lahko brezplačno pokliče na telefon za otroke in mladostnike (116 111). Če pa kot starši predvidevamo, da je otrok žrtev spletnega nasilja, se z njim pogovorimo in nato nasilje prijavimo.

Lahko z nami podelite kakšno osebno izkušnjo, pri kateri je bila varnost na internetu za vas ali vaše bližnje pomembna?

V osebnem in službenem življenju uporabljam veliko storitev, pri katerih je varnost podatkov ključna. To so na primer spletna banka, pošta, osebne fotografije, službeni podatki. Vse te storitve imamo ljudje po navadi zaščitene z geslom, zato sam uporabljam program za upravljanje z gesli in kjer je mogoče preverjanje v dveh korakih. To pomeni, da prejmem potrditveno sporočilo. Sam imam izkušnjo neželene uporabe mojega računa v storitvi, ko je nekdo drug dostopal do mojih podatkov. To se je zgodilo, ko sem še uporabljal enako geslo pri več storitvah.

Bi za konec še kaj dodali?

Ljudem bi želel položiti na srce, da bodimo kritični in odgovorni. Ob tem pa zgled prihodnjim generacijam.

Komentarji

  1. “Opažam, da so ljudje še zmeraj preveč naivni pri uporabi spleta in hitro verjamejo informacijam, ki so lahko nepreverjene”.

    A je to kaj čudnega v naši Sloveniji? Se posvečamo v družinah, v vrtcu, v šoli in v ostalih okoljih stvarem, ki so lahko nevarne v življenju? Se posvečamo čustvom v družinah, lahko v družini vse izrazimo, se pogovarjamo o globokih temah, se pogovarjamo o vrednotah v družini, se pogovarjamo o nevarnostih, ki nas čakajo v življenju, se pogovarjamo o vseh vidikih nevarnosti, ne samo enostransko? Jaz se temu ne čudim, ker razen redkih izjem, družin, otrok, so ljudje vsega naveličani, najraje imajo različne šove, limonade, vsak dan visijo po več ur na FBju in ostalih omrežjih, se naslajajo nad sovražnim govorom, podpirajo različne influencerje, obeležijo vsako stvar, ki se jim zgodi v dnevu, od tega kaj skuhajo, do skoraj tega, kdaj se tuširajo, gredo na wc, itd. Intime več ni. Najbolj pa so pastem interneta izpostavljeni otroci in mladostniki, ki ne znajo razmišljati zrelo, ker še nimajo razvitih čustev, ki se radi primerjajo z drugimi, (no tudi odrasli so taki).

    Ja ljudje so res naivni, in za to morajo sami prevzeti odgovornost. Za naivnost ni nihče drug odgovoren kot ljudje sami. Zanimivo, da imajo ful časa, da visijo na netu, ko bi jim pa kdo predlagal, naj preberejo kakšno dobro knjigo o čustveni inteligenci, naj obiščejo psihoterapijo, da si izboljšajo življenje, pa bodo rekli, da nimajo časa, da so utrujeni itd. polno izgovorov.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.