Čudežno zdravilo, kadar se otroci ne morejo umiriti

Foto: Shutterstock

Kaj storiti, ko otroci »podivjajo« in se nikakor ne morejo umiriti? Rešitev imamo vedno na dosegu roke, pa vendar nanjo pogosto pozabimo …

Vsi starši poznamo trenutke, ko se nam zdi, da nam bo razneslo stanovanje. Divjanje, kričanje, prerekanje … Prava preizkušnja za živce!

Naporno, a običajno

Otroško »divjanje« je nekaj povsem običajnega. Otroci so pač polni energije. Če se odrasli po napornem dnevu z veseljem usedemo na kavč, je z otroki drugače. Potrebujejo gibanje, duška morajo dati svojim čustvom, veseli so, da se končno lahko igrajo tako, kot si želijo sami.

Spomnimo se, da je bila večina ves dan v šoli ali vrtcu, kjer so morali slediti pravilom in se »lepo obnašati«. Nič čudnega, da se razživijo, ko pridejo domov!

Upoštevati moramo tudi, da otroci divjanje in prerekanje doživljajo drugače od nas. Kar se odraslim zdi vojno stanje, v katerega moramo nujno poseči, je za otroke običajno zabavna igra, v katero se ni treba vmešavati.

In kaj lahko storimo takrat, kadar se nam zdi, da gre otroška živahnost čez mejo?

Vzroki za pretiran nemir

Včasih je vzrok za otroško divjanje zelo preprost in ga lahko hitro zajezimo:

  • Pomanjkanje pozornosti. Otrok morda zbuja pozornost. Vzemimo si nekaj časa samo zanj. Včasih zadostuje že 15 minut brez sorojencev in drugih motečih dejavnikov, pa je otrok kot prerojen.
  • Preveč dražljajev. Otroci so izpostavljeni nenehnim dražljajem (vrtec, šola, dejavnosti, zasloni, animacija), ki jih njihovi možgani ne morejo predelati. Izključimo televizijo in ostale zaslone ter si vzemimo dovolj časa za čim mirnejše družinsko preživljanje časa.
  • Sladkor. Starši vemo, kaj se zgodi, ko na rojstnem dnevu postrežemo torto: otroci podivjajo. Enako (čeprav morda manj očitno) na otroke vplivajo vsakodnevne sladkarije, sladke pijače, pa tudi številna bolj »zdrava« hrana (otroški prigrizki, sadni jogurti, misliji …, ki vsebujejo veliko sladkorja ali drugih sladil).
  • Utrujenost. Otrok, ki premalo počiva, najprej postane siten in nato hiperaktiven. Če se divjanje pojavlja pozno popoldne ali zvečer, otroku morda manjka opoldanski počitek oz. bi moral prej v posteljo.

Najpogostejši vzrok: Premalo gibanja in proste igre

Starši otrokom vsak dan omogočimo nešteto doživetij in dejavnosti. A hkrati pozabimo najpomembnejše: na zadostno količino časa, preživetega zunaj, v naravi, in na prosto igro. Otroci bi morali iti ven tako dopoldne kot popoldne, in ne samo za pol ure!

Če otrok hodi v šolo ali vrtec, se žal pogosto zgodi, da celo dopoldne preživi notri. Popoldne pa je njegov čas zunaj prepogosto omejen na pot domov/ obisk/ dejavnost. Tudi organizirana športna aktivnost ne more nadomestiti prostega gibanja v naravi.

Risanke …

Kadar se nam zdi, da bo hišo razneslo, se starši pogosto poslužimo najlažje metode: vklopimo risanke. Videti je, da deluje, saj nenadoma lahko uživamo v tišini. In včasih tudi res deluje, npr. kadar so otroci utrujeni in bi jih radi pred večerno rutino na hitro umirili.

Težava nastane, ker se otroci pred zaslonom pogosto umirijo le na videz, v resnici pa ne pokurijo svoje otroške energije. Ki nato ponovno izbruhne …

Čudežno sredstvo: otroka peljite ven!

Rešitev, ki deluje v vseh primerih (razen, kadar so otroci preutrujeni), je tako enostavna in vedno pri roki, da nanjo pogosto pozabimo. Kadar otroci postanejo »predivji«, jih kar najhitreje odpeljimo ven. V gozd, park ali vsaj na bližnje igrišče. Pustimo jim, naj divjajo, kričijo, skačejo in plezajo. Deluje čudežno!

In pozimi? Mraz, kratki dnevi, dež? Vseeno pojdite ven! Obujte si topla nepremočljiva oblačila in se po potrebi opremite z naglavnimi svetilkami. Predstava, da gremo ven samo ob lepem vremenu, je v naših glavah. Si predstavljate, da bi skandinavski starši čakali na idealne razmere za sprehod? Otroci gredo ven, kadar dežuje, sneži in je temno – ter uživajo!

Bolj mirni, ustvarjalni in odgovorni

Otroci, ki preživijo zunaj dovolj časa, niso le mirnejši. Kot pravijo na Inštitutu za gozdno pedagogiko: »Opažamo, da so otroci bolj zdravi in umirjeni, motorične veščine so se izboljšale, bolj so samozavestni, zaznati je višjo odgovornost do okolja, bolj so motivirani za delo in ustvarjalni, lažje sodelujejo in imajo lepše medsebojne odnose.«

Bi si želeli še kaj več?

Za iskrene odnose.
Pridružite se naročnikom iskreni.net!

Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!

Naroči se

Komentarji

  1. Dejansko drži. Edino to jih…
    Dejansko drži. Edino to jih sprosti, da gredo ven. Najhujša mora je, če so predolgo zaprti v istem prostoru; sploh, ko je sorojencev več kot dva. Članek sem sicer prebral v upanju, kaj narediti, KO VEN NI MOČ ITI, a žel tega članek ne omenja.

  2. Drži 100 %
    Naša 2 odkar ne…

    Drži 100 %
    Naša 2 odkar ne dovolimo več telefonov, TVja in računalnika, komaj čakata, da gresta na zrak, je pa bilo “odvajanje” malce težje, ampak smo prebrodili krizo

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja