Svečke, kričanje in naši koraki bližje …

Vir: Shutterstock

Prišel je adventni čas, tisti prijeten čas pričakovanja božiča, ko se družina zvečer zbere ob adventnem vencu in skupaj moli ter prebira zgodbe, morda tudi prepeva. Idilično in pravljično. Vse dokler ne pride čas za ugašanje svečk. Se tudi vi težko dogovorite, ker si ves družinski podmladek želi ugasniti svečko? Pri nas je tako. Ob venčku ni vedno idilično. Včasih kdo kriči, drugič se kdo speče, tretjič … No, tretjič je pa le lepo in pravljično.

Tudi naše življenje mnogokrat spominja na druženje ob adventnem vencu. Včasih kričimo, drugič se težko zberemo, spet tretjič pa se nam zdi, da vse teče, kot po maslu. V predbožičnem času nas velikokrat navdaja nemir, ko je še veliko stvari za postoriti, naberejo se celoletne skrbi in želimo si, da bi se do praznikov vse uredilo. Ampak prav takrat je še toliko bolj pomembno, da se znamo umiriti, urediti svoje misli in očistiti svoje srce. Zato pa je adventni čas ne samo idiličen, ampak tudi zelo pomemben.

Ni potrebno, da svečka gori le enkrat na dan

Vsak dan lahko naredimo nekaj, zaradi česar bomo čutili, da je božji prihod blizu, vedno bližje. Vsak dan lahko naredimo korak bližje jaslicam.

Včasih pozabimo, da je adventni venec na naši mizi zato, da nas spodbudi k notranji pripravi na božične praznike. Nikjer ne piše, da se moramo ob njem zbrati enkrat dnevno in takrat za pol ure. Ob venčku se lahko srečamo večkrat na dan, tudi če kdaj le za minutko. Skupaj lahko zmolimo jutranjo molitev, spet drugič se morda zahvalimo, za uspešen dan v službi ali se priporočimo, da bomo preostanek popoldneva kar se le da učinkovito in veselo preživeli skupaj, tretjič lahko preberemo kakšno zgodbo ter se o njej pogovarjamo. Svečko lahko prižgemo tudi, kadar smo v stiski, pod stresom ali morda le utrujeni. Prižgemo jo in samo opazujemo plamen. Pustimo, da se naše srce ogreje, naše misli razsvetlijo, otroci pa že v enem dnevu, morda celo večkrat, pridejo na vrsto za ugašanje svečk.

Kdor poje, dvakrat moli

Pesem je nekaj, kar bi se moralo slišati iz vsakega doma. Prepevanje združuje, odseva veselje, ustvarja prijetno vzdušje. Petje ob adventnem vencu popestri molitev, razvedri otroke in napolni srce z radostjo. Lahko izberemo pesmi, ki se ujemajo z našo molitvijo ali pa – še posebno če imamo majhne otroke – pojemo kar božične pesmi. Nekateri se bodo zgražali, da to res ni primerno. A majhni otroci bodo za božič ob jaslicah veselo zapeli le, če bodo pesem znali in adventni čas je odlična priložnost, da jih naučimo.

Prvi adventni venec

Prvi adventni venec je v ustanovi za sirote in revne otroke izdelal Johann Hinrich Wichern, protestantski pastor. Na leseno konstrukcijo je namestil štiri bele sveče, ki so predstavljale adventne nedelje ter manjše rdeče sveče, ki so predstavljale ostale dni v tednu. Na ta način so otroci bolje začutili, kako se bliža božič, poleg tega pa so se zraven še učili šteti. Z leti je adventni venec izgubil nekaj sveč in pridobil nekaj zelenja, še vedno pa ohranil svoj čar druženja, molitve ter pričakovanja božiča.

Včasih se sprašujem, zakaj smo umaknili te dodatne svečke. A ne bi bilo lepše, če bi vsak dan prižigali novo? Potem pa pomislim, da so svečke le simbol in lahko v resnici vsak dan naredimo nekaj, zaradi česar bomo čutili, da je božji prihod blizu, vedno bližje. Vsak dan lahko naredimo korak bližje jaslicam.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.