Kaj pa ti narediš, ko srečaš zmaja?

Vir: Pixabay

Svetega Jurija vsi dobro poznamo s podob, slik in kipov, na katerih je prikazana njegova zmaga nad zmajem. Kaj hitro lahko njegovo življenje zamenjamo za pravljico in konec koncev je lep del tako ali drugače legenda. Nekoč mi je znanka rekla, da je za svoje otroke izbrala imena novodobnih svetnikov, saj je le tako lahko prepričana, da je oseba res obstajala in naredila nekaj, po čemer se njen otrok lahko zgleduje. Jaz pa sem sinu dala ime Jurij, in čeprav ne vem, ali je njegov zavetnik res premagal zmaja ali »zmaja« v prispodobi, sem prepričana, da je lahko dober zgled svojemu varovancu ne glede na to, ali je napisano resnica ali legenda. Konec koncev beremo otrokom pravljice, da se iz njih nekaj naučijo, mar ne?

Vesela sem, da moj mali štiriletni junak nosi ime Jurij. Že kot dojenček se je namreč moral spopasti z zmajem, ki ga je napadel v obliki bolezni, in tako kot njegov zavetnik ga je uspešno premagal. Vem, da ga bo v življenju, kakor tudi vsakega izmed nas, čakalo še veliko zmajev. Upam in verjamem, da bo po zgledu sv. Jurija premagal prav vsakega.

Kako gre pa nam? Se znamo uspešno spopasti z zmaji, ki nam zastirajo pot?
Ljudje smo različni in se na težave, prepreke, strahove različno odzovemo.

Ko zagledamo zmaja …

Otrpnemo

Ob pogledu na težavo nas telo več ne uboga. Ne znamo se premakniti, ukrepati, rešiti. Obstojimo tam, zmaju na očeh, in ta nas veselo pohrusta za malico.

Nemalokrat se zgodi, da ne znamo ali ne zmoremo odreagirati. Nekdo nas užali, nekaj nam spodleti, ne najdemo rešitve na določen problem … In ker ne vemo, kako bi odreagirali, ne naredimo nič. Nekoč je škof Jurij v svoji pridigi povedal, da je najslabše, če ne naredimo nič. Nadaljeval je z besedami: »Naredi torej nekaj, se boš že potem zagovarjal.«

Zbežimo

Ko zagledamo zmaja, se hitro umaknemo v varno zavetje in tam skriti počakamo, da nevarnost mine. Kratkoročno je težava rešena, saj nas zmaj ni požrl, a še vedno je tam nekje, le začasno je odletel. Živimo v strahu, da nas bo spet našel, on ali njegov podmladek. Sicer smo živi, a zares živeti ne uspemo.

Kratkoročno je morda ta metoda celo uspešna. Skrijemo se v varno zavetje in premislimo. Toda, če ostanemo skriti, bo naša težava še vedno tam nekje. Po premisleku se moramo opogumiti in soočiti s tistim tam zunaj. Le tako lahko ponovno mirno zaživimo.

Se borimo

Ko zagledamo zmaja, se poženemo nadenj in upamo, da ga bomo pregnali. Bojujemo se in bojujemo, a ker nimamo prave taktike, opreme, pomoči, nas boj le izčrpava … In ni videti konca. Zmaj je še vedno tam in počasi začnemo izgubljati upanje v uspeh.

Če smo nagnjeni k prehitri reakciji, se velikokrat opečemo – pozabimo namreč, da zmaj bruha ogenj. Morda sicer pokažemo svoj pogum, a bo temu marsikdo rekel nespamet ali zaletavost. Če težave, nesoglasja, neuspehe skušamo reševati »na juriš« bomo morda res označeni kot dobri borci, a ne kot junaki.

Zmagamo

Ko zagledamo zmaja, proučimo situacijo, se opremimo, pripravimo in pogumno stopimo v boj. S pravo taktiko in premišljenim bojem, zmaja premagamo in gremo okrepljeni in opogumljeni naprej v življenje.

Zmaja lahko premagamo le, če poznamo njegove šibke točke in hkrati svojo moč, prednosti. In ena naših prednosti je zagotovo zavezništvo samega Boga Očeta. On je vedno naša največja moč, najmočnejše orožje, najboljši zaveznik.

In to je sporočilo, ki ga sveti Jurij pošilja, ne samo svojim varovancem, temveč vsem nam: Zmaji, pa naj bodo še tako strašni, so premagljivi. S pogumom in Božjo pomočjo jih lahko premagamo.