Družinska sreča po naše: strokovno preizkušeni vzgojni in družinski nasveti na enem mestu

Foto: osebni arhiv

Knjiga izpod peresa oziroma tipkovnice psihologa, psihoterapevta, predvsem pa družinskega očeta dr. Mihaela Černetiča je točno tak »priročnik«, kot ga starši potrebujemo. Bere se tekoče in lahkotno, kot bi brali roman, mimogrede pa bralec izve za nemalo strategij, s pomočjo katerih se lahko dnevno uspešneje spopada z dinamičnim družinskim življenjem, ki se med drugim prepleta še s službo, dejavnostmi in raznoraznimi nujnimi opravki.

Strokovna, a hkrati prijetna za branje

Gre za preplet dobre prakse z zanimivimi dogodivščinami in psihološko razlago njihovega ozadja.

V osnovi je knjiga raziskovalno delo, a je napisana v slogu, ki je primeren prav za vsakega, tudi povsem nestrokovnega bralca. Ni namreč zasnovana kot suhoparen priročnik teoretičnih nasvetov, ampak gre za preplet dobre prakse z zanimivimi dogodivščinami in psihološko razlago njihovega ozadja. Avtor nas prek zelo nazornih primerov iz življenja svoje lastne družine vodi do uspešnih metod vzgoje in prilagajanja vsemu, kar družinsko življenje prinese. A v knjigi niso opisane vse možne metode reševanja oziroma obvladovanja določene situacije, ampak samo tiste, ki so v njihovi konkretni družini delovale in jih zato lahko opiše kot uspešne.

Obilica hecnih anekdot

Opisanih je veliko situacij, v katerih se lahko kot starši zlahka prepoznamo. In čeprav so bile dotične situacije v času, ko smo jih sami doživljali, morda izredno stresne in naporne, so ob branju zabavne in komične; morda prav zato, ker smo sami doživeli nekaj podobnega. Iz izkušenj lahko rečem, da je vedno koristno, ko vidimo, da nismo edini, ki se soočamo z določenimi težavami. V knjigi so izpostavljene predvsem težave usklajevanja vseh vidikov življenja (družinskega, službenega, osebnega ter partnerskega), vzgojne težave, ki jih hočeš nočeš imamo vse družine z otroki, in konkretni odnosi med posameznimi člani družine ter kako jih lahko izboljšamo; kako naj jih negujemo, da bodo zdravi in pristni, tako da se bo vsak član družine v njej počutil kar se le da dobro. Tako knjiga torej še zdaleč ni le niz zanimivih zgodbic, ampak praktičen prikaz metod, s katerimi lahko izboljšamo svoje družinsko življenje.

Skozi oči očeta

Knjiga tudi očete opremi z novimi idejami in pogledi, ki jih lahko preizkusijo in se ob uspehu še sami veliko bolje počutijo.

Knjiga je – morda še toliko bolj zanimiva – ker je napisana z očmi očeta štirih fantov. Velikokrat namreč o otrocih in družini govorimo in modrujemo bolj mame in je zato ta pogled še toliko bolj dragocen, saj lahko žene ob branju pogledamo skozi oči moža in ga tako bolje razumemo.

Seveda je knjiga koristno branje tudi za očete. Kljub temu da se morda oče že zelo trudi in dela na tem, da bi bila njegova družina harmonično srečna, mu lahko kaj kmalu zmanjka idej in motivacije ob neizogibnih neuspehih. Knjiga lahko tako očete opremi z novimi idejami in pogledi, ki jih lahko preizkusijo in se ob uspehu tudi sami veliko bolje počutijo. Poleg tega bodo možje ob branju še toliko bolj podoživljali določene dogodke, ker so ti opisani skozi oči očeta. Tudi sama sem med branjem večkrat naletela na kak odstavek, ki se mi je zdel posebno zanimiv in sem ga na glas prebrala možu, saj je bil napisan kot nalašč za našo družino. In čeprav mož sam ni bral knjige, se je ob prebranem kar nekajkrat prijetno nasmejal, nekajkrat pa tudi zamislil.

Ko te kar vleče, da bi zadevo preizkusil v praksi

Knjigo sem brala dlje časa, kot bi jo sicer zaradi dolžine (čeprav tudi ta ni zanemarljiva). Branje ni trajalo dlje, ker bi si ob tem delala zapiske ali ker bi potrebovala sproten čas za razmislek, temveč zato ker sem ob branju ugotovila, da lahko marsikateri trenutek dneva bolje izkoristim za srečo svoje lastne družine in sem želela določeno idejo takoj preizkusiti. Včasih se je obrestovalo, drugič ne. Nikoli ni vsaka metoda primerna za vse, a je kljub temu vsaka ideja vedno dobrodošla, saj jo lahko malce prilagodimo in uspešno prenesemo v svojo družino.

Po prebranem sem možu še bolj hvaležna, da je tako prizadeven in prisoten družinski oče. Zavedam sem, da se trudi. Zdaj sem mu hvaležna tudi zato, ker je pripravljen preizkusiti kakšno novo strategijo in tako izboljšati življenje naše družine. Oba si namreč, tako kot avtor, želiva, da bi bila kar se le da čuječa in dobra starša.

Komu je knjiga namenjena?

Knjigo bi priporočila vsakemu, ki ima otroke in ceni družino kot osnovno celico družbe. Tisti z mlajšimi otroki bodo lahko takoj preizkusili posamezne predloge v praksi, tisti z odraslimi ali starejšimi otroki pa se bodo, če ne drugega, prijetno nasmejali ali pa vsaj obudili spomine na določene dogodivščine, ki jim noben starš ne uide. Kljub temu je knjiga namenjena bolj družinam z osnovnošolskimi ali mlajšimi otroki, saj bodo ti lažje poiskali vzporednice s svojim trenutnim družinskim življenjem. Knjiga je lahko tudi super darilo, saj ni družine, ki bi brez težav usklajevala vse, kar prinese življenje.

Za konec še misel, ki jo na nek način poudari tudi avtor sam. Knjiga sama po sebi še ničesar ne spremeni, morda le naš pogled na stvari. Če si zares želimo, da bi v naši družini doživljali pristno srečo, se moramo za to truditi vsak dan, znova in znova.

Prispevek je oglasna vsebina.