Sem prestroga ali premalo dosledna mama?

Foto: Canva

Včasih se kot mama najstnika počutim čisto zbegano. Karkoli naredim, imam občutek, da ni prav. Veliko je za računalnikom, ne upošteva me več, vse bi naredil po svoje. Občutek imam, da moja beseda več nič ne velja. Mož pravi, naj se ne sekiram in da bo minilo. Jaz pa se sprašujem: ali sem prestroga, premalo dosledna ali pa je to preprosto del najstništva? Kako naj mu postavim meje in mu hkrati pustim dovolj svobode? Zalotim se, da cele dneve premlevam, ali sem naredila prav.

mama dveh najstnikov

Draga mama, najprej: z vami ni nič narobe. Ob najstniku se marsikatera mama znajde v obdobju, ko začne dvomiti vase in se spraševati, ali ravna prav. Morda vam bo pomagalo, če na njegovo vedenje pogledate z več perspektiv.

Najstniška leta so pogosto za mamo precejšen preizkus. Otrok, ki je nekoč potreboval vašo spodbudo in pomoč, si zdaj želi več svobode, zasebnosti in lastnih odločitev. Še huje, vašo pomoč in podporo kdaj tudi zavrača.

In prav tu se začne težji del materinstva: kako mu lahko ostanete blizu, ne da bi bili ves čas nad njim in ga kontrolirali? Kako postavite meje, ne da bi bil vsak pogovor boj? In kako mu lahko zaupate, ko vas je obenem strah, kdaj bo naredil naslednjo neumnost?

Spomnim se mame 12 letnika, ki je tri dni zapored prišel domov iz šole brez bunde. Ne prvič in ne drugič ga ni izučilo. Fant je danes odgovoren zaposlen z magisterijem, takrat pa so hormoni naredili svoje – pol leta je bil zbegan, zgubljen, veliko stvari je pozabil doma ali v šoli.  In mama je bila takrat res močno zaskrbljena zanj. Kaj bo, če ostane tako neurejen? Nekaj časa res nobena beseda ni zalegla.

Zato je pomembno, da čim bolje spoznate to obdobje pubertete in ga pogledate z nekaj čustvene razdalje. Da razumete, kaj se z vašim najstnikom dogaja in zakaj se včasih vede tako, kot se.

Poglejmo, ob katerih situacijah se mama najstnika najpogosteje vpraša: “Ali to delam prav?”

Otroci niso enaki in tudi najstništvo ne izgleda pri vseh enako.

Kako naj postavim  mejo, da se ne bo vsak pogovor končal s prepirom

Meje so pogosto razlog za konflikte. Najstnik želi več svobode, kot mama pa vidite tudi tveganja.

“Ob 22.00 moraš biti doma.”

“Vsi ostali prijatelji so lahko dlje zvečer zunaj. Ti mi nič ne dovoliš!”

In kot  mama se znajdete pred dilemo: naj vztrajate pri meji ali popustite samo zato, da bo doma mir? Ko se zaleti v nas, je zelo pomembno, da znate njegov naval jeze in nespoštljivih besed ustaviti. “Takole se ne bova pogovarjala. Pomiri se in zvečer pogledava, do kdaj boš jutri  na rojstnem dnevu. Tudi jaz imam danes za seboj težek dan.”

Kako ostanete povezani, ko se otrok začne zapirati vase

Še nedolgo nazaj ste o svojem otroku vedeli skoraj vse. Zdaj pa na vprašanje “Kako je bilo v šoli?” pogosto dobite samo: “V redu.”

“Kaj ste delali?”

“Nič.”

Najstnik potrebuje svojo zasebnost, kot mama pa si še vedno želite vedeti, kaj se dogaja v njegovem svetu. Kako torej lahko ostanete blizu, ne da bi imel najstnik občutek, da ga ves čas kontrolirate in zaslišujete?

Najstnik vam ne bo več povedal vsega. Ima svoje skrivnosti. In to je del odraščanja.  Ko redno gradite povezanost, imate sproščen večer ob igrah ali večerji, se bo zgodilo, da bo kdaj sam od sebe začel pripovedovati.

Enako se zgodi, če damo vedeti, da smo tam zanj/zanjo, ko bo potreboval. To večkrat v mesecu ponovimo. In potem se nam lahko zgodi , da dobimo v službo klic “Mami, ti moram nekaj povedat. Matematiko sem pisal dve.” ali “Učiteljica mi ni verjela, da nisem jaz začel pretepa.”

Zadnjič sem v avtu prisluhnila takemu klicu najstnika, ki je poklical mojo prijateljico, svojo mamo. S strahom je začel.

“Mami, veš …”

Šele, ko je čutil, da ga mama ne obsoja, se je malo sprostil in povedal, kaj vse se je tisti dan zgodilo v šoli.

Bomo res 13 letniku prepustili, da sam izbira med mobitelom in knjigo in verjeli, da bo izbral slednjo?

Soočenje s telefonom, družbenimi omrežji in pritiskom vrstnikov

Najstniki danes odraščajo v svetu, ki ga starši nismo poznali. Primerjanje, všečki, spletne vsebine, skupinski klepeti in pritisk vrstnikov so del njihovega vsakdana.

Najstnica na primer reče: “Vse druge imajo lepšo postavo.”

V takih primerih ne odpravite svoje hčerke s pomirjanjem: “Saj si lepa.”

Najprej jo radovedno vprašajte: “Kdo pa to pravi? Kaj pa je zate lepa postava? Kako prideš do tega na zdrav način? Koga spremljaš po tik-toku? Je postava edino kar dela žensko lepo? Kaj ti je všeč na tvoji vzornici?”

Tako ji pomagate, da počasi širi svoj pogled in ne sprejme takoj vsakega mnenja za svojega, ampak malo premisli.

Skrb, ali bo vaš otrok sprejel prave odločitve

Šola, ocene, prijatelji, prva ljubezen, izbira srednje šole ali fakultete, motivacija in prihodnost … Vsaka mama kdaj  čuti, da mora otroka zaščititi pred napačnimi odločitvami.

“Če se zdaj ne boš učil, boš kasneje obžaloval.”

“Če je pa tako neumna snov. Nihče se več ne uči sproti mami. Le pred preverjanji.”

In tu se začne iskanje ravnotežja: do kdaj otroka usmerjate in kdaj mu dovolite, da se tudi sam uči iz svojih napak?

V Sloveniji je to še posebej zahtevno, saj ocene 7., 8. in 9. razreda štejejo za vpis v srednjo šolo. To je obdobje, ko je marsikateremu najstniku učenje španska vas. In tu so še pametni telefoni. Kako se bo učil, če so vsebine na mobiju tako mamljive? Le če mobija ni, je sploh možnost, da vzame knjigo v roko. Bomo res 13 letniku prepustili, da sam izbira med mobitelom in knjigo in verjeli, da bo izbral slednjo?

Pri vzgoji najstnika ne vemo zmeraj takoj, kaj bi bilo prav. Zato je pomembno, da ne odreagiramo takoj.

Ko začnete dvomiti vase

Ob najstniku se zelo hitro zgodi, da začnete dvomiti vase. Sem bila prestroga? Bi morala popustiti? Zakaj se z mano sploh noče več pogovarjati? Sem kaj naredila narobe? Bi morala biti bolj dosledna?

In potem pogledate drugo mamo. Njen najstnik je miren, pridno dela za šolo, lepo se pogovarja z njo in nima nobene potrebe po tem, da bi vsak pogovor spremenil v prepir.

Vi pa imate doma najstnika, ki zavija z očmi, zaloputne z vrati in vam na vprašanje odgovori tako, kot da ste ga zmotili sredi najpomembnejše stvari na svetu. In takoj pomislite: “Kaj delam narobe, da se tako obnaša?”

Mame zelo hitro začnemo primerjati svoje otroke z drugimi. Prijateljičin sin je že pri petnajstih bolj samostojen. Njena hči se oblači čisto normalno, vaša pa bi šla v trgovino po lepilo za umetne trepalnice.

Ampak otroci niso enaki. Tudi najstništvo ne izgleda pri vseh enako. Zato včasih ne potrebujemo še enega nasveta iz Facebook skupine. Potrebujemo nekoga, ki nas posluša brez obsojanja in nam pomaga pogledati situacijo malo drugače.

Ko vam najstnik postavi težko vprašanje, hoče izsiliti odgovor, si najprej vzemite nekaj časa, ko ne rešujete ničesar. Greste na sprehod. Ali se samo umirite.

Včasih pomaga že to, da svoje misli izgovorite na glas ali jih zapišete v dnevnik. Ko jih izrečete, lažje vidite, kaj se v resnici dogaja in ali morate pri nečem vztrajati ali pa lahko stvar preprosto spustite. Globoko v sebi namreč vsaka mama sluti, kdaj mora vztrajati in kdaj ne.

Pri vzgoji najstnika ne vemo zmeraj takoj, kaj bi bilo prav. Zato je pomembno, da ne odreagiramo takoj. To bi želel naš najstnik. Pomembno je, da se mame znamo ustaviti, pogledati situacijo in se vprašati: “Ali je to res trenutek, ko moram posredovati? Ali lahko tokrat samo zaupam?”

In mogoče je prav to eden najtežjih delov materinstva najstnika – ko sproti presojate, na katerih področjih ga je še potrebno usmerjati in kaj lahko že naredi samostojno. Pogovor pomaga zbistriti naš pogled. Ni potrebno, da vse rešujemo same.

Se prepoznate v zgornjih vrsticah?

Pridružite se nam na 3-urni delavnici, kjer bomo skupaj iskali odgovore na vprašanja, kako ostati povezani z najstnikom in mu hkrati postavljati zdrave meje. Delavnica bo potekala v Terapevtskem centru Iskreni (Cesta v Log 11, Brezovica pri Ljubljani), in sicer v soboto, 19. septembra 2026, ali v soboto, 14. novembra 2026, vsakič od 9.00 do 12.00. Prijave in več informacij na: terapije.net.