Zakaj od otroka ne zahtevam, da poljubi babico?

Vir: Freepik/Dražen Zigic

Majhni otroci so ljubki in vsi bi jih radi objemali in poljubljali. Staršem običajno dovolijo, zelo hitro pa protestirajo pri starih starših in drugih znancih. Kaj narediti?

Ko pa je tako ljubek …

Ste bili tudi vi priče prepričevanju otroka, naj vendar poljubi babico ali prijazno teto? Kako ste se ob tem počutili? Ste bili hudi na otroka, ker noče izkazati naklonjenosti? Ali bi najraje zabrusili odrasli gospe, naj ne sili v otroka?

Morda bi otroci morali nositi opozorilne table: “Čeprav zgledam ljubek, prosim, da se me ne dotikate.”

Zakaj mislimo, da se imamo pravico dotikati otrok? Mlajši kot je, bolj si jemljemo pravico, da se ga brez dovoljenja dotikamo, ga jemljemo v naročje, mu kuštramo lase ali ga poljubimo. In mlajši kot je, manj je sposoben reči “ne”, pokazati nestrinjanje ali nas poriniti stran.

Otrokova pravica

Otroku ni treba poljubiti ali objeti nekoga, če tega noče.

Otroku ni treba poljubiti ali objeti nekoga, če tega noče. In prav je, da spoštujemo te njegove občutke. Njegovo telo je njegovo, ne moje. Ne pripada staršem, starim staršem, vzgojiteljici ali učitelju. Čeprav mora drugim pokazati spoštovanje, mu ni treba pokazati fizične naklonjenosti samo zato, da bi jim ustregel. In prej kot se nauči, da je on lastnik svojega telesa in odgovoren zanj, bolje je zanj.

Nevarnosti ugajanja

Ko otroke silimo k izražanju naklonjenosti, da ne bi ranili čustev sorodnika ali prijatelja, jih učimo, da njihova telesa dejansko ne pripadajo njim, ker morajo potlačiti svoje lastne občutke o tem, kaj se jim zdi prav. To pa je zelo škodljivo “znanje”, ki lahko v skrajnostih vodi vse do spolnih zlorab, odločitev najstnic za spolnost z namenom, “da jih bo imel fant rad”, ali medvrstniškega nasilja.

Če otroka silimo (pa čeprav z nežnim prigovarjanjem), da se dotika ljudi, ko tega ne želi, ga s tem naredimo ranljivega za spolne zlorabe, ki so najpogostejše s strani tistih, ki jih otrok pozna.

Bi vam bilo všeč, da vaša hči seksa s fantom samo zato, da mu bo ustregla? Morda boste rekli: to je čisto nekaj drugega kot poljubiti babico.  Pa vendar strokovnjaki opozarjajo, da to ni res. Če otroka silimo, da mora objeti ali poljubiti nekoga, kogar ne želi, ga učimo, da mora dati na razpolago svoje telo, če želi ustreči nekomu drugemu. Tako se otrok ne nauči smo tega, da so občutki drugih pomembnejši od njegovih, ampak da mora žrtvovati svoje telo, da zadovolji želje drugega.

Zaščitimo otroka

Otroke moramo učiti, da njihova telesa pripadajo njim. Morajo vedeti, da imajo pravico do osebnega prostora in osebnih mej. To ni nekaj, kar jih bomo učili, ko bodo že najstniki, kajti takrat bo že prepozno.

Če otroka silimo, da mora objeti ali poljubiti nekoga, kogar ne želi, ga učimo, da mora dati na razpolago svoje telo, če želi ustreči nekomu drugemu.

Tako kot meni kot odrasli osebi ni prijetno, če me objame nekdo, ko tega ne želim, tudi otroku ni prijetno, če mora kazati telesno naklonjenost, ko tega ne čuti. In če se otrok ne želi nekoga dotakniti, bom to spoštovala. In če se z njim pogovorim o tem, bo vedel, da ima pravico do svojih občutkov in da si jaz kot mama ne bom lastila kontrole nad njimi.

Pomembno je, da otroci vedo, da so interakcije med ljudmi pomembne. Pa vendar morajo vedeti tudi, da imajo sami možnost odločanja o tem, kakšna bo njihova interakcija z drugimi, da se bodo vsi počutili udobno. Če je to pomembno za nas odrasle, zakaj ne bi bilo tudi za otroke?