V jaslih ob newyorški cerkvi je ljudi pričakalo nekaj zelo nenavadnega – čeprav ni šlo za žive jaslice, je bilo v njih živo dete. A brez mame …
Da so pastirji v Betlehemu pred 2000 leti po angelovih napotkih v hlevu našli »dete, povito in položeno v jasli« (Lk 2,12), se nam ne zdi več tako nenavadno. Nenavadno pa je, če se to isto zgodi danes, in to v velemestu New Yorku.
V cerkvi »Svetega Deteta Jezusa« v Queensu v New Yorku so v ponedeljek pred bližajočimi se božičnimi prazniki ravnokar postavili preprost hlevček za jaslice. Skrbnik cerkve je okrog 11.30 dopoldne za nekaj časa zapustil cerkev in šel na malico. Ko se je okrog 13h vrnil, pa je zaslišal nekaj nenavadnega – otroški jok. »Pogledal sem naokrog, a nisem videl nikogar,« je pripovedoval novinarjem. »Potem sem postal radoveden. Sledil sem joku. Pripeljal me je do majhnega hlevčka, ki smo ga postavili v cerkvi … In nisem mogel verjeti svojim očem. Tam je bil dojenček, zavit v brisače. Še vedno je imel pritrjeno popkovnico. Bil je poleg Device (Marije).«
Hitro je obvestil župnika, prihitela je medicinska sestra iz župnijske šole in poklicali so reševalce. Preden so ga ti odpeljali v bližnjo bolnišnico, ga je župnik še blagoslovil. Izkazalo se je, da je deček zdrav, policija pa je začela iskati otrokova starša.
Mnogi bi ga z veseljem sprejeli
»Dete nam je rojeno,« s temi besedami je župnik omenjene župnije, Christopher Heanue, na Facebooku oznanil prihod dečka župljanom – tako kot to običajno storijo starši. Sporočil je še, da gre za zdravega dečka, težkega 2,324 g in dolgega 43 cm, in vse pozval: »Molimo za tega otroka, za njegove starše in za tistega, ki ga bo sprejel v svoj dom.« Pozneje je za televizijsko postajo Heanue še dejal, da upa, da bodo dečku, ki ga prepoznavajo kot dar za župnijo, lahko našli ljubečo posvojiteljsko družino v župniji, znotraj njihove skupnosti. Do njega je namreč že prišlo nekaj parov, ki bi ga z veseljem sprejeli v svojo družino, oglašajo pa se tudi ljudje iz drugih delov države.
Po dveh dneh našli mamo
A po dveh dneh so že uspeli najti otrokovo mamo, tako da morda deček ne bo potreboval novega doma drugje. Proti 19-letni mami tudi ne bodo vložili tožbe, saj je ravnala v duhu newyorškega zakona »varnega zatočišča«, po katerem lahko starši pustijo otroka v prvih 30 dneh primerni osebi ali na primernem mestu, če na otrokovo lokacijo tudi opozorijo. »Zdi se, da je mati v tem primeru čutila, da bo njen otrok najden na varnem mestu, če ga odloži v cerkvi. Izbrala je mesto v jaslih, ker je bil najtoplejši kraj v cerkvi, vrnila pa se je tudi naslednje jutro, da bi se prepričala, da so otroka zares našli,« je dejal okrožni javni tožilec.
Mamo so detektivi uspeli izslediti s pomočjo nadzornih kamer v soseski in v cerkvi. Po besedah tiskovne predstavnice škofije vendarle ne gre za tako nenavaden dogodek, saj se občasno zgodi, da matere v stiski v cerkvah pustijo svoje otroke. »Imamo občutek in verjamemo, da te mame zaupajo našim cerkvam sredi tega svojega obupa,« je še dejala Rocio Fidalgo.
S pomočjo posnetka, na katerem v trgovini nakupuje brisače za dojenčka, in drugih posnetkov iz cerkve in ulice so uspeli izsledi otrokovo mamo
Znamenje upanja
Župnik Heanue pa v dogodku vidi tudi posebno znamenje upanja in božje previdnosti. Jasli namreč sprva niso nameravali postaviti tako zgodaj, pa so vendarle jih, le uro pred tem dogodkom, in nazadnje je ravno v njih mali deček »našel svoj dom«, kot opisuje Heanue, ki upa, da bo odmevna zgodba v ljudeh prebudila hvaležnost za dar življenja. »Bog deluje na skrivnostne načine. Otrokova mama je morala biti v zelo težkem življenjskem položaju. In v teh jaslih, na tem praznem prostoru, kjer bo čez nekaj tednov ležal Jezus, je našla dom za svojega sina.«
Po odpusti iz bolnišnice bodo preverili, ali lahko otroka namestijo pri njegovih sorodnikih, sicer bo v rejniški družini počakal, da mu najdejo primerno posvojiteljsko družino. Če pa bi se okoliščine spremenile, pa bi lahko skrbništvo ponovno pripadlo mami, ki otroka v tem trenutku ne more sprejeti.
Viri: nytimes.com, nydailynews.com, cruxnow.com
Foto: facebook.com, nytimes.com