Duhovne vaje, ki se ne končajo … Hvala, Ivanka in Štefan!

Foto: Vid Ponikvar/Sportida

Morda ste tudi vi v zadnjem mesecu na Facebooku zasledili zapise (na Fb profilu ali na strani ivanka.je – podstran Blog), ki jih Štefan Kržišnik objavlja vse od pogreba žene Ivanke, ki je po dveh letih težke bolezni umrla lani konec leta, na praznik sv. družine, in za seboj pustila štiri hčerke, moža, še nedokončan nov dom, veliko število hvaležnih bolnikov in sodelavcev … predvsem pa neverjetno pričevanje o tem, da je ljubezen močnejša od smrti.

Kaj napisati prijatelju, ki ima neozdravljivo bolno ženo?

“Večkrat mi v teh mesecih prihaja na misel, da tako, kot sta nam z Ivanko kazala pot v zakon, zdaj v tej veliki preizkušnji pred nami hodita po poti, ki nas vse tako ali drugače nekega dne čaka in je še bolj zavita v skrivnost. Verjamem, da si tega poslanstva ali služenja človek nikoli ne bi sam izbral, zakaj ga je zaupal vama, ve le Bog sam. Naj vam nakloni tudi vseh potrebnih milosti!” Takole sem pred pol leta pisala Štefanu po tem, ko smo izvedeli za dokončno potrditev, da Ivankina bolezen ni ozdravljiva. Teh besed nisem zlahka zapisala in odposlala, dolgo sem premlevala, ali naj jih sploh izrečem, ampak tako močno sem jih čutila, da sem morala.

Poklicana za voditeljsko vlogo

Ivanko in Štefana sva z možem namreč spoznala leta 2005, ko sta bila najina voditelja v e-pripravi na zakon. Skozi leta, ko smo znotraj iskreni.net skupaj zoreli in delovali, se je še večkrat zgodilo, da sta se formalno ali neformalno pogosto znašli v nekakšni voditeljski vlogi, bila v marsičem korak pred nami, nam kazala tisto, kar sta sama odkrivala in prepoznavala kot dragoceno in vredno. Božje.

Foto: Vid Ponikvar/Sportida

Ko se je začela Ivankina bolezen in smo stopili na to pot s Kržišniki – malce negotovo, prestrašeno, včasih nerodno, a z iskreno željo pomagati – sem jasno začutila: spet sta se znašla v voditeljski vlogi. Svoji najtežji, a tudi najmočnejši in največji. Veličastni kljub nepredstavljivi bolečini. Sama sem pogosto brez besed samo stala ob strani, opazovala in srkala skrivnosti življenja, ljubezni, trpljenja, smrti … in vstajenja. In še zdaleč nisem bila edina.

Videli smo lahko dva obraza ene bolečine in ene ljubezni.

Dragoceno je bilo tudi opazovati, kako sta se z boleznijo, trpljenjem in slutnjo slovesa soočala vsak drugače – tako, kot sta bila tudi osebnostno različna, pa vendarle dopolnjujoča. Videli smo lahko dva obraza ene bolečine in ene ljubezni.

Do konca sprejemala ljudi in jim prisluhnila

Ob vsakem obisku se je Ivanka v polnosti posvetila človeku pred seboj in še drugim odvzemala bremena, ki smo jih nehote prinašali pred njo.

Vsi, ki smo se srečevali z Ivanko v času bolezni (ali pa le brali o njej) smo se čudili njenemu neverjetnemu sprejemanju in prepuščanju v Božje roke. Mir, ki ga je našla z Bogom in svetom, je močno izžarevala navzven. Vsak obisk pri njej v času bolezni sem doživljala kot neverjeten privilegij, da se lahko “sončim” v tem žaru. Čeprav smo vsi vedeli, da se gotovo sooča s telesnim trpljenjem, da jo skrbi za svoje drage, za gmotno stanje družine, da mora biti slovo od hčera, ki bi še potrebovale mamo ob sebi, nepredstavljivo težko, pa teh bremen nikoli ni nalagala drugim. Ob vsakem obisku se je v polnosti posvetila človeku pred seboj in še drugim odvzemala bremena, ki smo jih nehote prinašali pred njo. In takšnih prinašalcev, obiskovalcev je bilo veliko, Kržišnikov dom pa zanje odprt. “Sploh nisem vedela, da poznam toliko ljudi,” nam je enkrat v zadnjih mesecih rekal Ivanka. Ne vem, če se je ob tem zavedala, da marsikdo spozna veliko ljudi, ne zapiše pa se vsakdo tolikim v srce, kot se je Ivanka.

Misijon o smislu in lepoti krščanske smrti

Štefan je za ljudi od blizu in daleč pripravil nekakšen “misijon” o smislu in lepoti krščanske smrti, slovesa in pokopa.

Štefanova pot soočanja z boleznijo se je zdela drugačna, a tudi on se v tem trpljenju ni zapiral vase, ampak se je z ljudmi odkrito pogovarjal, delil svoje boje, obveščal o Ivankinem stanju, organiziral pomoč, skrbel, da so v polnosti živeli družinsko življenje do konca, in z ljudmi skupaj molil. Morda je prav ta molitev prinesla to milost, da so z neverjetnim dostojanstvom in ljubeznijo skupaj dočakali Ivankino rojstvo za nebesa. Z organizacijo presunljivo lepega domačega slovesa in veličastno vstajenjskega pogreba je Štefan za ljudi od blizu in daleč pripravil nekakšen “misijon” o smislu in lepoti krščanske smrti, slovesa in pokopa. A te duhovne vaje še kar trajajo in odmevajo z zapisi, ki jih Štefan redno in vztrajno deli na socialnih omrežjih. Presenetljivi in pogosto tudi pretresljivi so številni odzivi, ki jih dobiva od znanih in neznanih ljudi, žejnih tega oznanila ali pa samo delitve svoje izkušnje, bolečine, hvaležnosti.

Pručka ob krsti

Foto: osebni arhiv Š. K.

S slovesa od Ivanke na njihovem domu mi v spominu še posebej ostaja pručka. Prišli smo kot cela družina, saj nama je bilo z možem pomembno in naravno, da se od nje poslovimo skupaj z otroki. Vedela sem, da nas za vrati čaka nekaj velikega in svetega, pa vseeno, je šla noga težko čez prag. Ko sem z najmlajšim pristopila do krste, v kateri je ležala ona – lepa kot vedno, pa vendar drugačna – mi je Štefan pokazal na pručko ob strani. Takoj sem dojela, da je tam postavljena z namenom – da lahko tudi majhni otroci pokukajo v krsto. Mali je splezal na pručko in skupaj sva zrla v Ivanko. Bilo je čustveno intenzivno, a lepo in mirno. Spomin, ki bo ostal, in upam, da tudi zaznamoval njegov odnos do smrti. Jaz pa bom večno hvaležna za tisto pručko.

Soočeni z minljivostjo na način, ki ga lahko prenesemo

Ljudje se trpljenja, smrti in slovesa bojimo, jih odrivamo na obrobje življenja in zavesti. A hkrati vemo, da so še vedno tam in čakajo. Na vsakega izmed nas. Kržišniki pa so se z vsem tem neizrekljivim soočili z veliko mero odprtosti, ranljivosti, dostojanstva in z močno vstajenjsko vero. Omogočili so nam pogled onkraj, pogled, ki je sicer pogosto zastrt ali popačen. In vsem nam je odleglo, ker smo se lahko soočili z miljivostjo na način, ki ga zmoremo prenesti – s pomočjo Ivankine miline, mehkobe in srčnosti ter Štefanove načelnosti, pokončnosti in ljubeče zvestobe. Na način, v katerem smrt nima zadnje besede.

“Koliko ljudi vé za Ivanko in Štefana samo zato, ker svojega življenja nista skrivala pred svetom!” je zapisal duhovnik Gregor Kunej, ki ju je pred 19 leti poročil, pred kratkim pa začel odmevno pobudo za zbiranje sredstev za poplačilo kredita za dom Kržišnikovih. Skorajda čudežno je, da je kredit po tednu dni že poplačan, nadaljnja sredstva pa bodo lahko namenjena za projekt celostne paliativne oskrbe v Poljanski dolini, ki si ga je Ivanka tako želela uresničiti.

Vse to je sad tega, da sta Ivanka in Štefan tudi v preizkušnji sprejela križ voditeljstva in se v svoji bolečini nista zaprla pred svetom ter odmaknjeno bila svojega boja. Upala sta biti toliko ranljiva, da sta življenje še naprej živela in tudi boj bila med nami in skupaj z nami. Štefan ga bije naprej, verjamem, da z Ivankinim spremstvom in blagoslovom od zgoraj. Hvala obema!

Do srede, 29. januarja, ko bo en mesec od Ivankine smrti, še lahko darujete družini Kržišnik. Vsa zbrana sredstva bodo v celoti namenjena razvoju paliativne oskrbe v Poljanski dolini, kar je bil Ivankin zadnji projekt, ki ga je zasnovala in z zaupanjem predala naprej. Za več informacij in možnosti darovanja obiščite spletno stran www.ivanka.je.

V spodnji galeriji si lahko ogledate nekaj izsekov iz Štefanovih zapisov, ki jih je izbrala Mica Škoberne.

Za iskrene odnose.
Pridružite se naročnikom iskreni.net!

Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!

Naroči se

Komentarji

  1. Močna zgodba skupnosti, ki se je odločila za spremljanje Ivanke v neozdravljivi bolezni do naravne smrti v domačem okolju. Hvala vam za poslušnost Bogu, ki vas je vodil korak za korakom. Včasih razmišljam o tem, kako veliko ljudi pride kropit pokojnega in na pogreb. Kot da bi vsak posebej govoril “četudi boš mrtev, boš živel”. V naših srcih. Kot da bi vsak s svojo navzočnostjo želel pokazati, da je življenje močnejše od smrti. Kot da vsak posebej govori svojcem umrlega: niste sami, podpiramo vas. Koliko naklonjenosti, ljudske vernosti, upanja je čutiti ob takšnih trenutkih.

  2. Ena izmed najlepših molitev ob pogrebu:

    Pridite na pomoč, svetniki božji,
    pridite naproti, angeli Gospodovi.
    Sprejmite njegovo dušo, nesite jo pred obličje Najvišjega.
    Naj te sprejme Kristus, ki te je poklical,
    in v naročje Abrahamovo naj te spremijo angeli.
    Sprejmite njegovo dušo, nesite jo pred obličje Najvišjega.
    Gospod daj mu večni pokoj in večna luč naj mu sveti.
    Nesite jo pred obličje Najvišjega.

    in druga ravno tako lepa:

    V nebesa naj te spremijo angeli,
    ob tvojem prihodu naj te sprejmejo mučenci
    in privedejo naj te v sveto mesto Jeruzalem.
    Zbor angelov naj te sprejme in z Lazarjem,
    nekdaj ubogim, uživaj večni pokoj.

    https://youtube.com/watch?v=bFkMvv-Dkms

    Au paradis, que les anges te conduisent,
    Les saints et les martyrs te reçoivent.
    Qu’ils t’accueillent dans la cité sainte, Jérusalem,
    Au son mélodieux des chœurs angéliques.
    Que le Christ Jésus, lui qui est mort pour toi,
    Te comble de la vie en plénitude.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

SKLENI NAROČNINO že od 4,90 € / mesec