Družinska pobuda: Za večjo univerzalnost družinske politike najprej odpravimo veljavne anomalije!

finance

Obstoječa družinska politika v Sloveniji je kljub svoji socialni naravnanosti v praksi presenetljivo univerzalna, so v svoji analizi slovenske družinske politike ugotovili v Družinski pobudi.

A v njej so tudi anomalije, ki to univerzalnost zmanjšujejo in nekatere družine postavljajo v neugoden položaj. V sklepu dokumenta, ki so ga na to temo objavili 12. novembra, lahko preberemo, da bi naša družinska politika z odpravo teh anomalij brez velikih reform lahko postala bolj univerzalna, kot je zdaj.

V luči načela univerzalnosti

Univerzalnost je eno izmed temeljnih načel družinske politike, ki v središče postavlja vsako družino in vsakega otroka posebej – kot naložbo v prihodnost celotne družbe, ne glede na dohodkovni in socialni položaj družine. Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, mag. Ksenija Klampfer, ki priznava, da je v Sloveniji večina družinskih prejemkov naravnana izrazito socialno, je zato letos poleti napovedala javno razpravo o morebitni uvedbi univerzalnega otroškega dodatka v Sloveniji. 

Po tej napovedi ministrice so se v Družinski pobudi odločili, da analizirajo obstoječo družinsko politiko ter predloge za njeno izboljšanje v luči načela univerzalnosti.

Ugotovili so, da je v slovenski družinski politiki zelo malo zares univerzalnih ukrepov, ki so vsem staršem na voljo pod enakimi pogoji. Med njimi so trenutno:

  • dodatek za veliko družino,
  • popust pri plačilu letne dajatve za uporabo motornega vozila za družine 4+ (s tem, da se od prejšnje vlade dalje štejejo samo še mladoletni otroci in ne več šolajoči do 26. leta),
  • vračilo DMV ob nakupu novega ali uvozu rabljenega vozila za družine 3+

Otroški dodatek pa je trenutno naravnan izrazito socialno, saj je razmeroma visok za družine z zelo nizkimi dohodki, potem pa z višino dohodkov dokaj hitro pada. Do njega tudi niso upravičeni vsi vzdrževani otroci, saj obstajata dohodkovni cenzus in starostna omejitev 18 let.

Poleg otroškega dodatka ugodnost za družine prinaša tudi davčna olajšava za vzdrževane otroke pri dohodnini. Učinek davčnih olajšav sicer ni univerzalen, saj je odvisen od višine V slovenski družinski politiki je zelo malo zares univerzalnih ukrepov, ki so vsem staršem na voljo pod enakimi pogoji.dohodkov (višji so dohodki, večji je učinek), a pri Družinski pobudi so z izračuni ugotovili, da kombinacija otroškega dodatka skupaj z davčnimi olajšavami za vzdrževane otroke pri dohodnini deluje presenetljivo dobro univerzalno (ne pa popolnoma, saj ukrepa nista bila zasnovana medsebojno usklajeno).

Ker sta v Sloveniji v večini družin zaposlena oče in mama, so se v izračunih osredotočili na skupni učinek otroškega dodatka in davčnih olajšav za družine, v katerih oče in mama zagotavljata vsak polovico skupnega dohodka.

V spodnji grafih je lepo razvidna porazdelitev skupnega učinka obeh ukrepov glede na dohodke družin (različni grafi za različno število otrok v družini):

Skupni učinek otroškega dodatka in davčnih olajšav v družinah z enim otrokom

Skupni učinek otroškega dodatka in davčnih olajšav v družinah z dvema otrokoma

Skupni učinek otroškega dodatka in davčnih olajšav v družinah s tremi otroki

Skupni učinek otroškega dodatka in davčnih olajšav v družinah s štirimi otroki

(Vir vseh grafov: Družinska pobuda)

Prikazani izračuni kažejo, da seštevek davčnih olajšav in otroškega dodatka za družine z enim, dvema, tremi in štirimi otroki (to je preko 99% vseh družin z otroki) deluje presenetljivo dobro univerzalno. Na podlagi tega v Družinski pobudi ocenjujejo, da bi bilo potrebno pred razpravami o kakšni večji reformi otroškega dodatka najprej rešiti nekaj bistveno pomembnejših anomalij in nelogičnosti, ki močno kvarijo univerzalnost družinske politike in počutje družin v državi.

Med večjimi anomalijami v veljavni ureditvi, ki bi jih bilo potrebno odpraviti, so naslednje: 

1. Državna štipendija:

Od leta 2012 velja t.i. Svetlikova nova socialna zakonodaja z nekaj popravki, po kateri naj bi dijakom in študentom po 18. letu otroški dodatek nadomestila štipendija. A situacija se je za večino poslabšala (s tem pa se je znižala tudi stopnja univerzalnosti):

▪ Čeprav je štipendija zdaj višja kot prej, je nižja kot sta bila prej otroški dodatek in štipendija skupaj.

▪ Cenzus je mnogo nižji kot za otroški dodatek (do štipendije je upravičenih manj otrok kot bi jih bilo upravičenih do otroškega dodatka).

▪ Diskriminatorno upoštevanje vrstnega reda pravic iz javnih sredstev (čeprav naj bi štipendija nadomestila otroški dodatek, otroški dodatek za mlajše otroke v družini vpliva na pravico do državne štipendije dijakov in študentov v družini). 

▪ Med dohodke, ki se upoštevajo, se po novi zakonodaji všteva tudi učinek davčnih olajšav (do leta 2012 se ni).

▪ Polnoletni dijaki in študenti nad tem nizkim cenzusom so ostali brez vsakršnega dodatka iz javnih sredstev (pred 2012 so imeli vsaj otroški dodatek).

2. Problem stopničastih lestvic pri odmeri otroškega dodatka, državne štipendije in subvencij plačila vrtca, šolske malice, kosila.

Med družinami je neredko slišati takšna razočaranja: “Ker smo za 17 evrov prekoračili prag, smo izgubili otroški dodatek.” Ali pa: “Zaradi 5 evrov preveč smo padli v drug razred in zato plačujemo vsak mesec za 50 evrov višjo položnico za vrtec.” 

Zaradi nekaj EUR “previsokega” dohodka lahko družina pri več otrocih na letni ravni izgubi za več 1.000 EUR pravic, ugotavljajo pri Družinski pobudi. Zato pozivajo, da bi po zgledu davčne lestvice ali lestvice za višjo splošno olajšavo uvedli tudi zvezne funkcije za odmero otroškega dodatka in državne štipendije.

Predlagajo tudi, da bi se meje razredov vseh pravic spet opredelilo v odvisnosti od povprečne plače, pri dohodkih družine pa ne bi upoštevali vsaj tistega dela dohodkov iz naslova študentskega dela, ki ga država ne obdavčuje, saj ga priznava kot nujna sredstva študenta, s katerimi si ta omogoča svoj študij. Tak zakon je pred kratkim predlagala NSi, a ga je koalicija zavrnila.

3. Delo staršev s skrajšanim delovnim časom je za delodajalce sorazmerno dražje

Možnost dela s skrajšanim delovnim časom zaradi starševstva je sicer dober ukrep, ki pa ga v praksi delodajalci ne omogočajo vedno tako, kot bi bili po zakonu dolžni. Starši, ki delajo s skrajšanim delovnim časom, so namreč za delodajalca sorazmerno dražji. Pri družinski pobudi zato predlagajo uvedbo spodbud delodajalcem za staršem naklonjeno ravnanje:

  • Spodbude za zaposlovanje s skrajšanim delovnim časom v obliki plačila sorazmernega dela regresa, potnih stroškov in malice za take starše.
  • Plačilo dela delodajalskih prispevkov za pokojninsko zavarovanje v odvisnosti od števila otrok zaposlenega.

4. Prejšnja vlada je poslabšala ureditev popusta pri plačilu letne dajatve za motorna vozila in pri nakupu vinjete za kombije za družine 4+.

Po jeseni 2017 se pri presojanju upravičenosti do 50 % popusta pri plačilu letne dajatve za uporabo motornega vozila in do povračila polovice cene vinjete za kombi pri družinah z najmanj 4 otroki upoštevajo le še mladoletni otroci v družini (ne pa več polnoletni do 26. leta, ki se redno šolajo). Vlado zato pozivajo, da popravi napako in prej veljavni ukrep še izboljša in razširi:

  • Oba ukrepa naj spet upoštevata vse otroke, ki so jih starši dolžni preživljati (do 26. leta, če se šolajo).

  • Pravico do popusta pri pri letni dajatvi naj razširi še na družine s tremi otroki, za večje družine pa naj ga poveča.

5. Bolniško nadomestilo, ko je predšolski otrok v bolnišnici

“Starši in zdravniki že leta opozarjamo na nujnost uvedbe pravice do bolniškega dopusta za enega izmed staršev za čas bivanja s predšolskim otrokom v bolnici, saj imamo veliko dokazov, da tako sodelovanje staršev bistveno izboljšuje potek in učinkovitost zdravljenja otrok ter tako posredno tudi znižuje stroške zdravljenja teh otrok,” opozarjajo v Družinski pobudi. Potrebna bi bila le dopolnitev 30. člena Zakona o zdravstvenem zavarovanju, kar načelno vse stranke podpirajo, konkretnih dejanje pa še vedno ni. Vlado zato pozivajo, da to nemudoma uredi, saj otroci to rešitev potrebujejo takoj.

6. Diskriminacija poročenih študentov v zdravstvenem zavarovanju

V Sloveniji se izvaja sistematična diskriminacija poročenih študentov pri pravicah iz zdravstvenega zavarovanja. Po tolmačenju ZZZS obvezno zdravstveno zavarovanje študentu krije vse stroške zdravstvenih storitev (brez dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja), če je zavarovan po starših.

Če pa sklene zakonsko zvezo in je zakonec zaposlen, mora biti zavarovan po njem, za polno kritje pa mora plačevati dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Če študent začne živeti v zunajzakonski skupnosti, je lahko še naprej zavarovan po svojih starših in mu obvezno zavarovanje še naprej krije vse zdravstvene storitve. Če bi želeli doseči izenačenost zakonske zveze in zunajzakonske skupnosti v pravnih posledicah, bi morali uvesti polno kritje iz obveznega zavarovanja tudi za poročene študente. 

foto: storyblocks.com

Še nekatere druge anomalije in predlagane ukrepe ter podrobnejše razlage in sklepe si lahko preberete v dokumentu, ki se nahaja na povezavi tukaj.

Za iskrene odnose.
Pridružite se naročnikom iskreni.net!

Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!

Naroči se

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja