Vir: PixabayPostni čas pred nas vsako leto postavi izziv. Koliko ga zmoremo prehoditi z Jezusom? Pojdimo skupaj, dan za dnem, korak za korakom, po poti, ki jo je za nas prehodil On. V pomoč nam bodo svetopisemski odlomki in naša iskrena želja, da bi bili odrešeni.
17. 2. – Jl 2,12 – 14 Danes je dan za poslušanje in dan, da se podamo za Jezusovim glasom, ki nas kliče k spreobrnjenju.
18. 2. – Mt 6, 16 – 18 Kako se lahko postim jaz? Hrana, razvade, grehi, osebno napredovanje, pridobivanje novih veščin, uvajanje novih, dobrih navad. Mnogo možnosti je …
19. 2. – Flp 3, 10 – 11 Post ni samemu sebi namen. V njem mora biti tudi samopremagovanje in napor. Le tako bomo vsaj malo občutili Jezusovo trpljenje.
20. 2. – Mr 1, 12 – 15 O, pride, hudič vedno pride. Ne bo nas pustil pri miru, če bo samo zaslutil, da resno mislimo.
22. 2. – Iz 58, 6 – 7 Lep način hoje za Kristusom je redno opravljanje del usmiljenja. Katero sem opravil danes? V svoji družini, zakonu?
23. 2. – Mr 9, 1 – 6 Objemimo svoje otroke, zakonce, starše, pokličimo prijatelje in jim povejmo, da so ljubljeni in imamo »nad njimi veselje«!
24. 2. – Mr 9, 7 – 13 Koliko se znamo poslušati? Zakaj tolikokrat slišimo tisto, kar hočemo in ne tistega, kar je bilo zares povedano?
25. 2. – Jn 12, 1 – 5 Ponižnost je v sodobnem svetu zelo nepriljubljen pojem. Sklonimo glave in si služimo. Take nas ima Jezus najraje. V službi Bogu in drug drugemu.
26. 2. – Jn 12, 6 – 11 Znamo dati Jezusu prednost pred vsem?
27. 2. – Jn 12, 12 – 18 Čeprav je v postu najpomembnejša notranja priprava, pa je ta lažja, če je urejena in pospravljena tudi naša okolica. Razmislimo in ukrepajmo v zvezi s tem, še je čas!
1. 3. – Jn 12, 19 – 24 Bomo v tem postu kaj posejali? Kakšno dobro navado, redno molitev za koga ali v kak poseben namen?
2. 3. – Jn 12, 25 – 30 Jezus je prosil Očeta, da ga reši ure trpljenja, če je le mogoče. Bi se tudi mi na podoben način obrnili na Boga v zaupanju, da nas bo On sam peljal skozi ure trpljenja?
3. 3. – Jn 12, 31 – 36 Jezus je med nami ves čas. Včasih ga čutimo bližje, drugič dlje. Kaj mene osebno najbolj približa Bogu? Lahko namerno ustvarim primerne okoliščine? Bi to storil danes?
4. 3. – Jn 12, 37 – 41 Premislimo, če znamo v svoji veri iti preko čutenja. Nam je za vero še vedno potrebno, da Gospoda trenutno čutimo ob sebi?
5. 3. – Jn 12, 42 – 45 Upamo v javnosti pokazati, da smo kristjani? Povedati, vzeti v bran, se opredeliti, pokazati z znamenji?
6. 3. – Jn 12, 46 – 50 Pripravimo, pospravimo, uredimo in posvetimo tudi v skrite kotičke svojega domovanja tako, da bomo lahko z Jezusom v miru hodili njegovo pot trpljenja.
8. 3. – Mr 2, 18 – 22 Kako pa je z našimi odnosi? Moramo koga prositi odpuščanja?
9. 3. – Ezk 18, 21 Danes je primeren dan, da poskrbimo za postno spoved. Povejmo Gospodu, kar nas teži in mu dajmo priložnost, da ozdravlja.
10.3. – 1 Mz 3, 19 Kakšen odnos imamo do dela? Je to najvišja vrednota? Edina vrednota? Ga zaničujemo? Znamo trdo delati, ko je treba in si vzeti tudi zaslužen počitek?
11. 3. – 1 Pt 6, 6 Verjetno imamo izkušnjo, kako lepo je ob pristno ponižnem človeku. Se znamo ponižati na pravi način? Tak, da bomo z njim dali Gospodu priložnost, da nas nekoč poviša?
12. 3. – Mt 4, 1 – 5 Kako se upiramo skušnjavam? Podležemo, ali se znamo boriti? Poznamo orožja v boju s skušnjavami?
13. 3. – Mt 4, 6 – 11 Vemo, da v vsakem trenutku na nas preži hudič? Da bolje od nas pozna naše skrite točke? Kako se mu upiramo? Mu kdaj glasno zakričimo: »Poberi se satan?«
15. 3. – Ps 91, 1 – 6 Poskusimo danes začutiti Božji objem, varnost za njegovimi zidovi, srečo v njegovem domovanju? Ljubi nas. LJUBI nas.
16. 3. – Ps 91, 7 – 11 Še se ukvarjajmo z domom, družino, najbližjimi. Ali ne bi bilo lepo iti v velikonočno jutro z zares urejenimi odnosi?
17. 3. – Ps 91, 12 – 16 Se sploh zavedamo, kako tesno za nami stoji naš Gospod in nas podpira? Čisto vsak korak naredimo z njegovo pomočjo.
18. 3. – Lk 18, 9 – 14 Kako pa kaj naša domišljavost? Saj veste, tista misel, včasih čisto tiha in skrivna, da smo malo boljši in malo pametnejši od drugih? Bog, bodi milostljiv, meni, grešniku!
19. 3. – Jn 17, 1 – 8 Danes praznuje sveti Jožef. Kako čudovito je on uresničil Božjo voljo in na Zemlji dopolnil božje delo. Prispevamo tudi mi svoje malenkosti.
20. 3. – Jn 17, 9 – 19 Kako pa kaj najin zakon? Sva drug drugemu najboljša prijatelja? Si kaževa pot v nebesa? Se poslušava v najinih najglobljih hrepenenjih? Sva res na vseh področjih eno?
22. 3. – Jn 17, 20 – 26 Ostajamo v srcu Boga in on v našem srcu? Rastemo iz Božje mladike?
23. 3. – Dan 9, 3 – 10 Premislimo o usmiljenju. Ali smo usmiljeni? Ozrimo se okrog sebe in poiščimo ljudi, ki potrebujejo usmiljenje. Jim ga lahko kako izkažemo?
24. 3. – Jn 4, 19 – 23 Ni treba čakati na sodni dan. Ta dan je že danes. Bi si upali danes, ta trenutek stopiti pred Božjo sodbo?
25. 3. – Jn 4, 24 – 27 Danes vzemimo v roke telefon in pokličimo nekoga, ki ga že dolgo nismo. Morda koga, s katerim nismo v najboljših odnosih, ostarelo teto, ki nam vedno vzame veliko časa, ker »ne zna nehati«, starega prijatelja, ki je odšel iz našega življenja. Koliko veselja lahko s tem naredimo?
26. 3. – Lk 19, 41 – 48 Če ga še nimamo, doma pripravimo molilni kotiček, kjer se bomo lahko zbirali v molitvi – vsa družina. Naj naša hiša postane hiša molitve.
27. 3. – Mr 11, 12 – 25 Zakaj je tako težko včasih prositi? Nepopolni in revni v sposobnostih smo, a skupaj zmoremo več in bolje. Najbolje pa nam gre, kadar v prošnjo za pomoč vključimo tudi Boga. Vse naše prošnje vzame skrajno resno!
29. 3. – Mr 11, 26 – 33 Veliki teden je tu. Pustimo, da se nas dotakne ranljivost in trpljenje. Veličina Jezusovega darovanja je neizmerna.
30. 3. – Mr 12, 1 – 12 Katere osebe, dogodki, misli, dejanja predstavljajo vogelne kamne mojega materinstva, očetovstva, moje vere, moje odraslosti?
31. 3. – Mr 14, 12 – 25 Sveto tridnevje. Je naše srce pripravljeno, da se v njem Jezusu lahko postreže pashalno jagnje?
1. 4. – Jn 19, 38 – 42 Danes je dan teme. Telo Ljubega leži v grobu. Duša je še žalostna, a krč srca popušča. Smrt ni konec, ne more biti!
2. 4. – Iz 53, 4 – 6 Ko in kjer ne zdravi nobeno zdravilo več, Kristusova kri še vedno deluje. Naj izpira naše, človeške rane.
3. 4. – Mt 28, 1 – 10 Je to sploh mogoče? Tudi zaradi mene je vstal!
In potem pride velikonočno jutro. Polno svežega veselja, ker je grob prazen. Vemo namreč, da je kamen groba tisti mejnik, ki ga po Jezusovem odrešenju nekoč morda smemo prestopiti tudi mi.
