Starša, pojdita tudi sama na dopust!

Foto: Freepik

Veliko je različnih dejavnikov, na podlagi katerih se odločamo, kako bomo preživeli poletni dopust. Glede na to, da si v večini primerov le enkrat na leto vzamemo takšen večdnevni ali celo večtedenski oddih, si želimo, da bi lokacija dopusta izpolnila naša pričakovanja. Gore ali morje, hoteli ali apartmaji, sonce, senca, pesek, kamen ali pa nekaj čisto tretjega. Vsak ima svoje želje in vsak si želi ta pričakovanja čim bolj izpolniti.

Starši pa pogosto dopust načrtujemo tudi z mislijo na to, kako se bodo na konkretni lokaciji (ne glede na to, za kakšen tip oddiha se odločimo) počutili naši otroci. Bo dovolj blizu morja, bo dovolj sence, bomo kuhali sami ali raje hodili jest v restavracije, gremo z avtom ali letalom, bomo zmogli kamp ali gremo raje v apartma oz. hotel itd. En kup vprašanj, če se osredotočimo samo na vidik izbire lokacije ob kakšni morski obali.

Na dopust skupaj z otroki, a tudi sama 🙂

Ob tem pa (pre)pogosto pozabimo na še en vsaj tako pomemben vidik, kot je iskanje sence pod hrvaškimi borovci. Ali znava iti starša oz. zakonca na dopust sama? Vem, to vprašanje, podobno kot naslov članka, rahlo zavaja. 🙂  Seveda gremo na letni dopust skupaj z otroki in jih večina (upam vsaj) za tisti teden, dva ali tri ne pusti v varstvu babicam, tetam, sosedom. 🙂

Ampak vseeno – zakonca/starša morava iti sama na dopust, pa četudi z otroki. Ja, na prvi pogled stavek, ki nasprotuje sam sebi, a ni povsem tako.

Ko v zgodnjih jutranjih urah tik pred hrvaško mejo preverjamo, ali smo vzeli vse dokumente (ja, to je spet potrebno,) poskusimo obrniti svoj način delovanja iz aktivnega v počitniškega.

Pogosto se zgodi, da na dopust letimo neposredno iz vseh službenih in drugih obveznosti. Celotno (šolsko) leto smo načrtovali, organizirali, prevažali, se udeleževali otrokovih aktivnosti, nastopov itd.. In sedaj dopust. Ko nič od tega ni več potrebno. Ko službene obveznosti po kakšnem dnevu ali dveh tudi potonejo v ozadje naših razmišljanj.

Zato je pomembno, da se na dopust ne odpravimo v istem tempu, kot ga imamo med letom. Pustimo domače skrbi za domačimi vrati. Ko v zgodnjih jutranjih urah tik pred hrvaško mejo preverjamo, ali smo vzeli vse dokumente (ja, to je spet potrebno), poskusimo obrniti svoj način delovanja iz aktivnega v počitniškega.

Izberimo lokacijo, kjer bova lahko sama

Starši, če imate male otroke, poiščite lokacijo, kjer bo otrok čez dan lahko mirno spal v apartmaju/sobi/kampu, vidva pa si bosta v tem času privoščila kakšen koktajl ali pivo v njegovi bližini. Če so otroci dovolj stari poiščite mirne lokacijo za dopust, kjer lahko gredo sami na plažo, po sladoled ali pa v trgovino, vidva pa ta čas izkoristita za kavo na balkonu, kramljanje v zavetju borovcev, sprehod … Ne obremenjujte se z načrtovanjem obrokov za vsaki dan posebej – neverjetno (a preverjeno 🙂 ) dejstvo je, da lahko otroci ob špagetih brez težav zdržijo več dni (tednov?). 🙂

V nasprotnem primeru smo samo starši, ki so svoje domače zadolžitve in skrbi prenesli na morsko obalo in od tega dopusta nimamo nič. Razen vročine in zvoka škržatov.

Otrok na dopustu ne potrebuje luksuza in treh obrokov. Potrebuje zavedanje, da tudi starša uživata na dopustu, da nista obremenjena z vsem drugim, razen z napihovanjem supa ali iskanjem »zakladov« na morskem dnu.

Zagotovo si lahko vsak v času letnega dopusta najde kakšen tak trenutek zase in za svojega zakonca. Seveda je to odvisno od starosti otrok, a nekateri si bodo lahko vzeli le nekaj minut na dan, drugi spet kakšno uro ali več. A pomembno je, da si takšen oddih, tudi od otrok, zagotovo vzamemo. V nasprotnem primeru smo samo starši, ki so svoje domače zadolžitve in skrbi prenesli na morsko obalo in od tega dopusta nimamo nič. Razen vročine in zvoka škržatov.

Te minute ali ure so čas, ki si ga doma ne vzamemo. Zaradi vseh obveznosti je med letom večkrat nemogoče, da bi si kot zakonca posvetila par minut, kaj šele ur za sproščen pogovor, podelitev občutkov itd. Poletni dopust pa je tudi za to več kot primeren. In zato naj izbor lokacije ali aktivnosti med dopustom ne bo fokusiran samo na sonce, senco, plažo, borovce itd. ampak predvsem na to, da bova tudi midva v tem času imela občutek, da sva na dopustu in bova s tem krepila tudi najin odnos in si obenem nabrala nove moči za vse, kar naju po povratku domov čaka za vrati domačih, šolskih in službenih obveznosti.

Za iskrene odnose.
Pridružite se naročnikom iskreni.net!

Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!

Naroči se

Komentarji

  1. V spomin se mi je prikradel dogodek izpred več kot 40 let, ko sem se kot mlado dekle prvič zaposlila. Moja sodelavka je imela dva majhna otroka, eden ali celo dva otroka sta ji umrla tudi pri porodu. Z možem sta imela manjšo krizo. Praznovala sta obletnico poroko in sklenila sta, da gresta za nekaj dni sama na smučanje. Varuška, ki ji je pazila oba otroka, ko je bila v službi, je bila zasedena, oz. ni mogla sprejeti varstva. Tako je oba otroka pustila v varstvu pri svoji mami.
    Toda, kaj se je zgodila?
    Mlajšega otroka, fantka, je do smrti povozil avto na parkirišču! Za trenutek se je izmuznil noni iz rok in zgodila se je strašna nesreča! Edino to se še spomnim, da je bila ta moja sodelavka popolnoma uničena. Ne spomnim se več, ali je kmalu po tistem šla stran, ali sem šla prej jaz. Izgubili sva stike. Se mi je pa ta nesrečni dogodek dobesedno usedel v srce.
    Z možem nisva nikoli šla sama na dopust, tudi na izlet ne, dokler otroci niso vsaj malo zrasli. Posebno, če imaš več otrok, je zelo nerodno jih puščati nekomu v varstvu. Tudi mladim varuškam ne zaupam preveč. Otroci, otrok – to je velika odgovornost!
    Kljub vsemu sva skupaj več kot 40 let. Ne bom rekla, da sva super in idealna, toliko pa, da greva še zmeraj skupaj na sprehod, na kavo ali na kakšen rojstni dan. Upam, da bo še naprej tako, “dokler naju smrt ne loči.”

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja